Pojdi na glavno vsebino

Odloži svoj dar in odidi

Odloži svoj dar in odidi

Naš dar pogosto ni sprejet, a ima kljub temu veliko vrednost za svet.

Mnogi ljudje zaprejo svoje srce že kot otroci, nekateri v mladosti, drugi pozneje. Odvisno je od tega, koliko bolečine, zavračanja in pretresov vzdržijo ... ne da bi otopeli, zbežal, se zagrenili. Vzdržljivosti človekovega srca pa ne moremo presojati. Le kdo bi lahko rekel, da vidi v dušo drugega in da ve, kaj se tam resnično dogaja?

Zato nam ni treba premlevati, zakaj kdo odklanja, kar ponujamo, kaj se mu je zgodilo, ali bo kdaj drugačen.

Naš prostor je pogled vase. Občutenje, ali želim kaj ponuditi, zakaj, kako. Odpiranje pogleda, ki sega više in dlje od vsega, kar je ta hip očitno.

Potem pa stopimo pred zaprta vrata in odložimo svoj dar z vso ljubeznijo, ki jo lahko pristno začutimo. Da, tudi s hrepenenjem, da bi se vrata odprla, če se prebudi. Z obiljem v sebi, ki želi deliti dobro, lepo in zdravilno. In potem odidemo in se ne obračamo nazaj. Ne vemo, ali se bodo vrata kdaj odprla. Morda bo naš dar ostal zunaj. Toda v sebi lahko začutimo, da smo bili del obdarovanja, tega pradavnega obreda, ki ga človeštvo uprozarja že od nekdaj, da bi ohranjali življenje med seboj.

Potreba po obdarovanju ne mine nikoli. Zato si jo bom uslišala še in še. Dovolimo si dati, ko na drugi strani ni odziva, kajti pravico imamo, da izražamo svoja hrepenenja po izmenjavi. Podarjeno nas hrani in noben dar, ki je bil položen pred zaprta vrata, ni zaman.

V nas rojeva nekaj belega in čistega, nekaj, kar obnavlja svet.


Oznake: osebna rast obdarovanje


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...