Od preganjanja do jasnosti

Pod pritiskom si ljudje ne dovolimo premora, saj je treba najprej vse rešiti, šele potem bomo počivali. Ker se nerešene zadeve nikoli ne končajo (nenehno prihajajo nove …), oddih nikoli ne pride na vrsto. Tako drsimo v globoko izčrpanost, ki je ne reši niti daljši počitek. Nasprotno: ko se ustavimo, nas preplavi vse, kar smo tlačili mesece, leta, a hoče biti občuteno in potolaženo.

Na divji poti vsakodnevnega preganjanja žal pohodimo soljudi, zlasti otroke, zato imamo opravka tudi z občutki krivde, kar še poslabša počutje.

Zavest, da smo uničevalni, pa čeprav nehote, je dragocen trenutek resnice.

Vse se lahko obrne na bolje, ko naredimo prvi korak v iskrenost.

Prvo vprašanje pokaže smer: kako mi je zares in koliko sebe želim vložiti v spremembe?

Zapis v celoti bo na voljo v letni knjigi 2025 iz zbirke Vera vase vsak dan.