Pojdi na glavno vsebino

Obžalovanje ni dovolj

Kadar koga prizadenemo, je obžalovanje šele prvi korak.

Vsi smo si v življenju nakopali kakšne dolgove. Čutimo, da smo komu dolžni poravnavo za besede, misli, dejanja, ki niso gradila odnosa. Morda je ta človek živ, morda ne več. Vseeno je, ker gre v prvi vrsti za naš odnos do sebe, za naša lastna dejanja, pri katerih prisotnost drugega ni odločilna.

Zato, da čutimo, da smo dolg poravnali, je potreben zanos ljubezni. Občutek, da iskreno ljubimo in iščemo pot, ki bo zacelila pretrgano vez.

Vez, ki je živa, prepoznamo po tem, da ustvarja mir in upanje, vizijo možnosti, energijo za izpeljavo, namen, ki navdušuje.

V iskanju sprave je žalost šele uvod in jo potem pustimo za seboj. Če traja, ustavlja delo za plemeniti cilj, zavira ustvarjalne zamisli in obremenjuje naš polet.

Poravnava pa želi vzleteti kot svobodna ptica, rešena krivde in trpljenja, in osvojiti nebo s svojimi novimi očmi.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...