Pojdi na glavno vsebino

Obračaj se kot roža

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Obračaj se kot roža

Kaj naredimo, ko nam je hudo?

Roža, ki jo kdo prestavi daleč od okna, ne sprejme svojega temnega kota. Takoj in vidno se začne iztegovati k svetlobi, ki ji pripada.

Čim ugotovi, od kod prihaja luč, se naravna na vir življenja, nobenega oklevanja ni v njej.

Človek pa tega ne naredi. Znajde se v zatemnitvi, a okleva. Zavlačuje. Se ozira naokrog brez občutka, kaj je bistveno. Dvomi, tuhta, kaj bo sledilo. Misli na preteklost. Pojavi se priložnost, da bi se razveselil, bil objet, obdarovan, povabljen na korak iz sence, pa ne. Pogosto ostanemo, kjer smo.

Navezani na temni kot upamo, da bo tisti, ki ima rad senco, kaj storil, kar še nikoli ni. Kot da nam ni jasno, kje smo osvetljeni in kje ne.

Prepoznajmo svoje svetlo okno, naučimo se obračanja duše in telesa v smer rešitve. Samo osvetljeni smo lahko vidni za tistega, ki nas želi obiskati.

Bodimo kot roža, ki se nikoli ne odpoveduje cvetočemu oznanjanju svoje biti.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...