Pojdi na glavno vsebino

OBDARUJTE ME

Kdor je trpel, navadno odklanja, kar bi lahko še dobil dobrega in lepega od drugih.

Ena od glavnih ovir za ovrednotenje sebe je navezanost na vse, kar menimo, da je krivo za našo sedanjo neuresničenost. PRIKLENJENI NA DOŽIVETO Glavna težava pri sproščanju naše ustvarjalne svobode je naša priklenjenost na doživete krivice, torej na zamere. Dokler ne moremo pustiti za seboj grenkobe, očitanja, obsojanja svojih dolžnikov, odpora do sprave ... do takrat tudi naša lastna svoboda ni mogoča. Ustvarjalne ideje so svobodne ptice, ki vidijo vse pod seboj in lahko opazijo vse možnosti, ki jih naša preteklost nikoli ni dopustila. Njihova možnost razgledovanja je neskončno večja od naše, človeške, ki živi na tleh in iz svojih izkušenj in misli, da je mogoče samo to, kar smo že doživeli. USTVARJALNOST PRESEGA NAŠO IZKUŠNJO Ustvarjalnost nikoli ne potrjuje znanega, ne išče dokazov, ki bi bili skladni z našimi izkušnjami, zanima jo vse, kar je novo in še nedoživeto. Povezana z vsem živim ne vidi naše grenkobe. Vidi pa vse poti, ki omogočajo, da dosežemo kaj povsem novega, vidi mogoča zavezništva, vidi svetove, ki si jih ne predstavljamo v svojo omejeno izkušnjo. V svoji glavi imamo samo enciklopedijo doživetega. A to ni vsa realnost in to ni svet. To je samo naša osebna izkušnja, čeprav se nam zdi, da smo raziskali prav vse možnosti. Zakaj se ne dvignemo in ne pogledamo svojega življenja z ustvarjalnimi očmi? NA ČASTNI STRAŽI Veliko je razlogov, ki nas ustavljajo. Najpogostejši pa so spomini na prestalo trpljenje, na krivice, ki niso bile poravnane in zato še čakamo na povračilo. Pogosto tudi mislimo, da nikoli ne morejo biti poravnane in da moramo zato častiti svojo bolečino kot častna straža ob spomeniku padlih. Obveznost častne straže lahko poimenujemo kot zamero in nanjo smo mučno navezani. Nekateri ljudje do smrti preždijo ob svojem spomeniku in si nikoli ne dovolijo oditi in zaživeti. Kdo se bo potem še ukvarjal z našo bolečino, če odidemo? Prav je, da poskrbimo zanjo, a ne tako, da ostanemo prikljeni na prostor, ki ga je zamejila okrog nas in opremila za svoje potrebe. BOLEČINO LAHKO ODPELJEMO PO SVETU S svojo bolečino bi se lahko ukvarjali čisto drugače in veliko bolje. Predvsem pa: lahko bi ob tem tudi živeli in dopuščali ljudem, da nam pomagajo. Spoznamo lahko, da stati na straži ne pomaga naši pokojni bolečini. Pomaga ji, če odidemo proč, iskat tisto, česar nismo prejeli, drugam in nov način. V krajih naše nesreče se ne morejo roditi vizije odrešenosti. Samo polet pod svobodno nebo odpre pogled, samo iz višine je možno dojeti, kako velik je svet, koliko nam je ponujeno in kako nas vse težko ne more več držati priklenjene nase. Oditi pa je predvsem psihični proces odpianja. Tavati po svetu in novisi v srcu svoj odnos do življenja pomeni ostajati tam, od koder smo prišli. TELO V HUDI ZAMERI Vedeti, da kaj zamerimo, ni narobe, nasprotno. Težava z zamero je v tem, da se pred drugim zapremo in ne svojemu dolžniku ne drugim ne damo več možnosti, da bi kaj popravili ali naredili za nas. Psihofizično držo zamere lahko opišemo: pod videzom, ki je lahko celo atletski in lep, delujejo zakrčena ramena, ustavljene roke, ugasnjene in obenem divje oči, stisnjene čeljust, krčevito grlo, težka hoja, ustavljen prsni koš, v pest stisnjen vrat ... da o organih ne govorimo. Telo je ujeto v strah in pričakovanje, da se bo preteklost ponavljala v neskončnost, v divjo jezo nad to krivico in v obup, ker hrepenenje po ljubezni in ovrednotenosti ne more biti z zaupanjem sporočeno svetu in uslišano. OD ZAVEDANJA DO PREMIKA Usmerjeni smo v škodo, ki smo jo utrpeli, v občutke, v prizadetost, v jasno zavedanje lastne bolečine in zato je to stik z resnico osebnega doživljanja. Brez tega ne gre, pri tem se vse začne. Pot iz zamere se začne s tem, da odkrijemo globino in mogočnost zamere, ki nas prežema, ter spoznamo, da vodi naša čutila in naše življenje. Če si prikrivamo prizadetost, ne moremo začeti reševati ničesar in se ločujemo od sebe. Zapuščamo se in telo doživlja, da se ne sme izraziti. zato tudi ne more iskati rešitve za svoje počutje, ne sme iskati izhoda iz stiske. Neobčutljivost za vse, kar nas prizadene, nas vodi v zlaganost, pa naj se še tako trudimo odpuščati, biti dobri in ljubeči. To lahko počnemo le z voljo, z umom, ne pa iz občutka in telesa. KAM S SPOMINOM? Tudi obujanje spomina na že davno zamero ni napačno samo po sebi. Pomaga nam povezati in sestaviti spomine v obsežnejše enote, ki nam omogočajo razpletanje zgodbe našega življenja. Končno lahko vzpostavimo potrebne asociacije. Brez prebujenega spomina na prestane bolečine moremo povezati izkušenj v smiselno enoto. Toda s katerim namenom to delamo? To je ključno vprašanje. Če nas žene želja, da bi vrnili udarec, postane tudi naša bolečina neozdravljiva. Če si želimo, da bi drugi trpel, se obrnemo proč od svoje želje po ustvarjanju, ugodju, čistem in rešenem življenju. V OKLEPU Občutek poravnane krivice se lahko rodi zato, ker krivec prizna svoje dejanje in se opraviči ter skuša poravnati, kar je zagrešil. A to je zelo redko, saj se ljudje večinoma ne zavedajo hudega, ki ga počenjajo, umrejo ali izginejo neznano kam. Drugi način, da je krivica poravnana, pa je pripravljenost, da sprejmemo od drugih, kar nas lahko potolaži in nam vrne zaupanje v svet. Tudi to ni lahko. Včasih niti misliti ne moremo na to, da bi kaj, česar nikoli nismo imeli, vzeli od kogarkoli. Še težje je seveda sprejeti kaj od koga, ki nas je prizadel. SPREJETI OBDAROVANOST Dar je neka oblika dotika. Sprejeti dotik pomeni sprejeti bližino in občutek dobrega, ki prihaja od drugega. Ko mi je prijetno, da drugi nekaj stori zame, se omehčam in iz mene privre ljubezen, preprosta in občutenja, spontana hvaležnost, ki zdravi. Več tega si dopuščamo, prej bomo okrevali. Ni treba, da vsak hip sopdimo, ali je dovolj. Potrebni smo vsega, potrebni smo ljubezni tudi v najmanjših odmerkih, da se je privadimo in da bomo vzdržali velika darila, po katerih tako hrepenimo. Občutke obdarovanosti je treba vaditi vsak dan.

Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...