Pojdi na glavno vsebino

Občutek krivde ... ne sramujmo se ga!

Ljudje, ki imajo hude, neutemeljene občutke krivde, zelo trpijo zaradi tega, saj gre za težka, mučna čustva. Toda dogaja se še nekaj, česar se pogosto ne zavedajo. Ne samo, da jim je hudo, ker se čutijo krive za vsako malenkost. Obsojajo se tudi ... ker imajo občutke krivde! Danes namreč velja, da se moramo počutiti sijajno noč in dan, trdni, neranljivi in neomadeževani! To je spet ena od modnih neumnosti, ki večajo trpljenje med ljudmi, namesto da bi ga lajšale ...

Socialni čut in sposobnost, da sočustvujemo, je odvisen od naše sposobnosti, da doživljamo čustva drugih. Če bi ob tem, ko nas drugi ocenjujejo, ne čutili ničesar, bi bili psihopati: brezčutni in nevarni ljudje. Socialno oceno čustveno zdravi ljudje živo občutimo in prav je tako. Včasih je seveda nenaklonjena, morda nam povzroča boleče občutke. Samozavestni ljudje kritike ali obsodbo lažje sprejemajo, a prijetna ni nikomur, predvsem pa nihče ne hrepeni po njej. V naši naravi je, da iščemo odobravanje in oporo, ljubečo bližino sočloveka. S tem hočem reči, da so zadrega, sram in občutki krivde bistven del naše socialne inteligence, zdravi senzorji, s katerimi lahko razumemo tiste, ki so drugačni od nas. Le predstavljajmo si, kako bi lahko sočustvovali, ko bi ne vedeli, kako deluje zadrega, ali kako nam izkušnja sramu pomaga, da drugega ne osramotimo, čeprav bi ga lahko. Občutek krivde nas vzpodbuja, da popravimo storjeno krivico ali da opazimo, kako drugemu manjka zavest o storjeni krivici! Seveda, napačna vzgoja nam te občutke izmaliči, jih obrne proti nam, da nas mučijo in slepijo. Včasih se zalotimo, da začnemo povzročati podobno trpljenje svojim bližnjim, ko skušamo doseči, da se počutijo osramočeni in krivi pred nami ... čeprav vemo, da nimamo prav. Toda vse to ne pomeni, da smo napačni in da moramo te občutke izruvati iz sebe kot strupen plevel, se obsojati in sovražno tolči po sebi, ker v nas deluje čisto zlo ... Pravično bi bilo spoštovati svojo sposobnost, da čutimo sram in krivdo. To nas je počlovečilo in rešilo ledene brezčutnosti, zaradi katere bi bili nesposobni ustvarjati odnose in ljubiti, sočustvovati in spremljati bolečino drugega. Hudo nam je, ker so ti občutki prepogosti, ker se pojavljajo v napačnih trenutkih in odnosih, a če bomo pomislili, da so nam tudi neštetokrat koristili, bomo začutili razumevanje in hvaležnost do sebe. Če so divji in nerazsodni, jih moramo samo prirezati, prevzgojiti, jih naučiti, da upoštevajo naše pravice, jih iz krvnikov spremeniti v pomočnike ... in življenje se bo omehčalo. Pravično bi bilo pomisliti, koliko dobrega smo naredili za svoje bližnje prav zato, ker smo se počutili odgovorne, in kaj bi bilo z njimi, če bi ne poznali nobene oblike sočutja ... Ne pozabimo: kar storimo grenkega in napačnega, ne razveljavlja ničesar, kar je bilo narejeno iz ljubezni.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...