Pojdi na glavno vsebino

Niso mi hvaležni!

Nehvaležnost je zelo človeška in praviloma vsakdanja izkušnja. Prav zato je važno, da jo razumemo in znamo z njo ravnati

Ljudje smo težko hvaležni zato, ker s tem priznamo, da smo postali dolžniki. Ko nam kdo podari kaj velikega in zastonj, nenadoma pred njim nismo več prosti kot prej. Zdaj vemo, in lastna vest to jasno govori, da smo temu človeku dolžni hvaležnost. Nekoč nekje se bo ponudila priložnost, da zanj kaj storimo zastonj, in začutili bomo to notranjo obveznost. Gre tudi za soočenje z velikim in dobrim v drugem. Tudi to ljudem ni vedno všeč. Nekaj nas sili, da prepoznavamo njegovo plemenitost in velikodušnost, naklonjenost do nas, ki je ni mogoče kar plačati in s tem črtati. Če se to ponavlja, je zavezanost še globlja in zahtevnejša. Če znamo biti tudi sami plemeniti in velikodušni, bomo veseli, da lahko dobroto kdaj vrnemo in da se to dobro lahko pretaka. Če smo polni samoljubja ali samopomilovanja, če živimo v drži večnega očitanja, pa nas prejeti dar moti. Nenadoma se je namreč pokazalo, da imamo nekaj, kar lahko damo. Bili smo obdarjeni in zdaj smo na vrsti za dajanje. Zoprn občutek!! Zato bomo raje rekli, da smo dobili premalo ali nič ali da drugega ni nič stalo ali da se mu je splačalo ... Ljudje neradi priznamo, da smo obdarjeni zastonj. Biti hvaležni je namreč neka oblika vezi, v kateri drugi ostaja v mojem srcu in ga ne smem razvrednotiti in pozabiti. Kaj storiti, ko se kdo nehvaležno obnaša do nas? Kaj storiti, če v potrebi, da zabriše svoj dolg, razvrednoti vse prejeto in nam celo pripiše nizkotne namene? Važno je, da vemo, kaj je res. Vemo, da smo vredni hvaležnosti? Priznajmo si to dejstvo brez zadržkov. Če drugi ni sposoben čutiti svoje obdarovanosti, ni naša naloga, da ga spreobračamo. To tudi ni mogoče. Po drugi strani je prav izbirati, koga želimo obdariti. Nehvaležen človek nam jasno sporoča, da noče ljubezni, ampak samo usluge. Ljubezen je namreč naporen dar in marsikomu pretežak. Obdarovanje bližnjega je izključno naša odgovornost, saj mi sami izbiramo, kaj dati, komu in zakaj. Drugi pa odločajo, kaj bodo storili s prejetimi darovi. Lepo je vedeti, da smo vredni hvaležnosti. Če nam je naše srce hvaležno, je to veliko in je dovolj.

Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...