Pojdi na glavno vsebino

Nimaš in hočeš dajati?

Preprosta, vsem ljudem skupna resnica je: samo to, kar dobim, lahko dam, samo kolikor prejmem, lahko dajem. Vse stalo je samoprepričevanje.

Telo, ki je del narave, nas uči ločevati med iluzijo in resnico. Dobiti moram zrak, da lahko diham. Vodo, da ostajam pri življenju in da se lahko dvignem ter jo ponudim tudi drugemu, da se odžeja. Iskati tisto, kar želim dati Priznati si je treba, da smo človeško bitje, ki živi predvsem od dobrih besed, toplih dotikov, iskrene bližine. Prejemati moram razumevanja, da lahko poslušam druge s toplim srcem Slišati moram hvaležne besede, da se lahko drugemu zahvalim z istimi besedami, ki so nahranile mene. Nekdo mi mora podariti svoj mir, da ga prejmem in predam naprej. In za vse to si moramo prizadevati sami in z vsem srcem. Nihče ne zmore dajanja zastonj Radi si lažemo, da lahko dajemo, česar nismo nikoli prejeli. S tem gojimo iluzijo o nadčloveku, ki lahko daje, kar ni doživel in česar nima. Sebe in druge prepričujemo, da smo, kar ne moremo biti, in da zmoremo to, kar noben človek ne zmore: odpoved potrebi, da bi bili ljubljeni. Ne smemo se odpovedati hrepenenju po prejemanju ljubezni, če hočemo živeti v resnici. Graditi na odpovedi, pa naj bo cilj še tako plemenit, pomeni, da se silimo verjeti v laž. Ta prevara nam govori o možni plemenitosti človeka, ki se ne počuti ljubljenega. Tako v duši zaživijo temne sence: grenkoba, jeza, bolečina, ki se plazijo za nami in zahtevajo svoj trenutek maščevanja. Mila dobrota v trenutku postane nabrušen nož, ker pravica naše notranjosti zahteva svoje. Resnica o tem, kaj ljudje nujno rabimo, da smo lahko dobri, je nepodkupljiva. Če ne prejemamo ljubezni, smo sebi in drugim nevarni. Če hočeš deliti ljubezen, jo išči. Resnica pa je, da si je treba poiskati zase, kar bi radi podarili. Če hočeš postati dober, poišči koga, ko bo dober s tabo. Če hočeš deliti bogastvo, hodi za tistim, ki te želi obdariti. Prosi, povej, išči in ljubi, kar te lahko osreči. Stopi v pokrajino svojega pomanjkanja in kliči k sebi soljudi, ki te lahko naučijo obdelovati izčrpano zemljo. Resnica te ljubi Če hočeš najti dostojanstvo, žrtvuj ponos nadčloveka, ki nikogar ničesar ne prosi. Ki se nikoli ne razjoče, razgali in preda hrepenenju. Vse tisto, za kar iz srca prosiš, vse, kar priznaš, da ti manjka, se ti bo približalo. A potrebna je skromnost, potrebno je priznanje. Povedati si moram: tega nimam in od tega sem bolan ... Samo resnica ima moč, da prikliče ljubezen v naše življenje. V upanju in nenasilju se počasi premikamo med bolečinami, ki hočejo biti odkrite, in na vsaki, ki jo bomo prepoznali in potolažili, se bo odprl cvet. Ljudje se bojimo resnice o bistvenem, ki nam manjka. A boleči uvid se nas zna dotakniti blago in ljubeče in ima zdravilno moč. Resnica, ki si je želimo, nas ne bo le ranila, ampak tudi potolažila in obdarovala. Zaupajmo v moč resnice.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...