Pojdi na glavno vsebino

Nezadovoljstvo kot stres

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Nezadovoljstvo kot stres

Nezadovoljstvo je sodobna oblika trpljenja in pogosto tudi glavni razlog za občutek stresne, izčrpajoče vsakdanjosti.

Res je, da imamo trenutno kar nekaj tehtnih razlogov, da smo nezadovoljni. Okoliščine, ki v nobenem pogledu ne ustrezajo naši naravi in potrebam, povzročajo občutke vitalne ogroženosti, organizem jih doživlja kot nevarnost in se krči v obrambni napetosti. V tem primeru in ko ni trenutnega izhoda, iščemo način, da preživimo. Stres ostaja, a ustvarjalnost ga lahko uspešno omejuje na minimum in dviga naše sposobnost, da ujamemo najmanjše vire moči in možnosti olajšanja.

Kronično in hudo nezadovoljstvo pa je nekaj povsem drugega. Zunanje neugodne okoliščine ga lahko povečajo, a deluje tudi v najboljših razmerah. Nezadovoljna drža je namreč usmerjena v rušenje danega: vsako pozitivno dejstvo, vsako malo in realno možnost za dobro počutje, vsak dar, vsako ugodnost oceni kot nezadostno. Dan postane spisek vsega, kar bi se mi moralo dogajati, pa se ne. Vse, kar mi kdo ponudi, je bedno glede na moje velikanske potrebe. Seveda je to stresno stanje, kajti če nimam ničesar, sem ogroženo bitje brez vsega, vse mi preti in vsi so proti meni. Telo je polno težav.

Tega nihče ne more zadovoljiti in pomiriti. Zato je izhod samo eden: prepoznati brezno neuslišanosti, ki vse požre, in dojeti, da ni v moči nikogar, da ga napolni. Nihče ne more ustaviti tega vrtinca. Samo mi lahko res kaj storimo, če se začnemo s tem ukvarjati in težnjo prepoznamo kot svojo težavo. Naš stres je v tem, da rušimo vse možnosti, vse dajemo v nič in ustvarjamo nesrečnost brez miru.

To je že prvi in velik korak. Druge s tem nehamo obtoževati in obrnemo se v ukvarjanje s korenino svojega trpljenja. Dolžnikov ni več, ostaja samo vprašanje, kako ven iz te drže. Šele takrat se začne jasniti in lahko opazimo, kdo je na naši strani, kdo ne, zakaj, in kako se povezati z ljudmi, s katerimi je možno graditi. Namesto viharnih zahtev, bolečine in obsojanja začne v nas vzhajati sonce sprave s svojo bedo in prizadevne ljubezni do svojih potreb.

Življenje samo na sebi je že dovolj zahtevno. Ne dodajamo še rušilnosti. Raje odprimo dlan, ker je vedno kje kaj toplega in dobrega za ljubezni potrebno srce.


Oznake: osebni razvoj stres

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...