Pojdi na glavno vsebino

Ne vemo, kdaj ranimo

Vsakega od nas prizadene kaj drugega. Zato je toliko ran med nami.

Se vam je že kdaj zgodilo, da je drugi užaljen, prizadet, hud zaradi česa, kar se vam zdi popolna neumnost? Malenkost - nevredna besed?

Rekli ste kaj »nedolžnega«, naredili kaj brez slabega namena, kaj pozabili brez hudobije, kaj pripomnili brez želje, da bi žalili in ponižali. A drugega je iz nerazumljivega razloga to izredno prizadelo, da se ja zaprl za dan, dva … ali za leta ali kar za vedno.

Pred časom sem govorila z znanko, ki jo je po petnajstih letih zapustila sodelavka. Po navidezno »zglednem« sodelovanju je bivša kolegica začela govorilti strašne stvari o krivicah, ki jih je trpela v tem odnosu. Iz besed je vrela grozna zamera. Postavila je na noge svojo dejavnost in glasno sporočala v okolje, da je njen namen, da poslovno uniči bivšo sodelavko. Moja znanka se ne zaveda (in tudi noče misliti o tem), da se tak obrat v sovražnost lahko rodi iz neštetih drobnih, neznatnih puščic, ki smo jih izstrelili v srce drugega, pa se nam niti ne sanja, da smo to delali. Prepirčana je, da je bila poštena, kar je nedvomno res, a obenem je prezrla zelo pomembne stvari. Kajti mi vedno mislimo, da vemo, kaj koga lahko prizadene, kaj pa je malenkost. Pogosto računamo na razloge za hvaležnost in ne na razloge za zamero.

NIKOLI NE VEMO, KAJ JE ZA KOGA MALENKOST. In dokler ne bomo skromno pripravljeni dojeti, da so drugi čisto drugačni kot mi in da lahko trpijo za stvari, ki so za nas neumnost, ne bomo živeli v blagostanju in ljubezni. Drugi bodo prej ali slej, hote ali nehote, naravnost ali po drugih vrnili, kar so občutili ob nas. Bolečine, ki smo jo prizadeli, a ne prepoznali in zato niti pokazali drugemu, da nam je žal … se kot temno oblaki zgrinjajo nad odnosom in nekoč udari strela in vse zažge - brez milosti.

Ne zasovražimo se (samo) zaradi strašnih in velikih stvari, to je bolj redko in vsem očitno. Sovražnosti med ljudmi je veliko več kot je groznih dejanj, ki po naše edina opravičujejo maščevalnost med ljudmi. Očitno se dogaja tudi kaj drugega, česar je ogromno in ni prepoznano.

Vsak od nas ve, kako se počuti, če ga kaj zelo prizadene, drugi pa tega sploh ne opazi ali pa, če mu to povemo, našo bolečino odpravi kot neumnost ali se celo posmehuje naši preobčutljivosti in nas pouči, da delamo težave po nepotrebnem. Ali pa celo pripomno , da govori v naše dobro, da tako ravna, ker smo potrebni popravila.

Ali takrat ne začutimo v sebi bolečine in želje, da bi vrnili udarec? To si priznamo le, če smo nedolžno iskreni kot otrok.

Opazujmo, kaj drugi čutijo, in počasi bomo dojeli, kako živeti bolj povezano. Nazaj bomo dobili, kar dajemo, zato je dobro vedeti, kaj pošijamo v svet. Sij ali puščice?

Žarčenje se vedno vrača. In vsi želimo živeti obsijani.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...