Pojdi na glavno vsebino

Ne pusti, da se kdo žrtvuje zate

Ne pusti, da se kdo žrtvuje zate

Nihče se namreč ne more žrtvovati za nas zastonj, pa čeprav bi si to želel. Vedno ustvarja dolg.

Njegova žrtev deluje na nas in nanj, pa če hoče ali ne. Žrtvovati nekaj zelo dragocenega, kar bi ne smelo biti zasenčeno, je prekršek proti duši.

Zakon pravičnosti presega našo voljo in žrtvovanje išče poravnavo.

Zato ne sprejemajmo uslug, ki jih ne vračamo, daril, če pozabljamo na darovalca, pomoči, če potem ne obdarujemo v isti meri. Ne moremo živeti iz žrtvovanja drugih in se obenem počutiti močne, pravične in svobodne. Tokrat nekaj o primeru mladih družin, ki jim starši izdatno in vsak dan pomagajo več let (tudi dvajset let, če je otrok veliko). Kako vemo, da je ukvarjanje babice in dedka z vnuki izraz zdrave in srčne vezi in ne žrtvovanja? Preprosto: če brez njih ne morejo in so nujno potrebni, da mlada družina spelje svojo vsakdanjost, potem je tu vmes žrtvovanje.

Najbolje je živeti predvsem od tega, kar zmoremo sami, in od občasne podpore, ki jo potem tudi dajemo naprej. Naj gre za čas, denar ali za pomoč pri negi otrok, vedno je dobro vse ponujene usluge hvaležno opaziti in izbrati, ali si hočemo dolg naložiti ali ne. Potem pa premislimo, kako ga nameravamo poravnati. Odkloniti žrtvovanje kogarkoli je vedno najboljša možnost.

Tu je pomembno tudi, da se ne sprenevedamo. Če naši starši leta in leta cele dneve skrbijo za naše otroke in nas finančno podpirajo (izračunajmo, koliko bi nas stalo, če bi morali plačevati varuško …), ne moremo reči, da jim bomo potem mi pomagali na stara leta in da bo tako poravnano. Dejstvo je, da nekateri podarijo svojim odraslim otrokom prav tista leta, ko so še dovolj moči in samostojni, da bi živeli svoje želje. Če se temu odpovedo za nas, tega ne moremo nikoli vrniti.

Pravico imajo in dolžnost, da živijo partnersko in socialno življenje po svoji meri in da niso nenehno v službi svojih otrok celo življenje.

Prav tako ni primerno, da si naložimo skrb zanje na stara leta kot vračanje, ker ni jasno, kaj naj bi to bilo. Več ur na dan biti njihova družba, ker so to oni delali za naše otroke? Plačevati nego, ki je ne morejo plačevati sami, ker so dali nam svoj denar? Tu je res veliko sprenevedanja. Mi imamo pravico do svojega življenja in obenem nalogo, da nosimo vsa svoja bremena, oni pa imajo svoj prostor in naloge do sebe. Brez jasnosti zaidemo v labirint, kjer nihče več ne ve, kaj je drugemu dolžan, saj se o dolgovih ne govori, se jih pa beleži v srcu.

Živeti brez žrtvovanja dela naše življenje lahkotno in čisto, še posebno v odnosu med starši in odraslimi otroki. Razčiščevati in razmejevati, ko bodo v visoki starosti, bo veliko bolj mučno, kot če se tega lotimo že, ko imamo prvega otroka ali prve težave z nakupom stanovanja.

Dati in dobiti naj bo svobodno pretakanje, in obiskala nas bo ljubezen.


Oznake: družine pomoč staršev

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...