Pojdi na glavno vsebino

Ne izgini iz svojega življenja

Vsakokrat, ko izgubimo stik s sabo, izginemo iz prizorišča svojega življenja.

Pogosto se nam lahko zgodi, da se ob pomembni osebi zmedemo, da ob vplivnem človeku pozabimo na vso gotovost, da ob ljubljeni osebi, ki kaj zahteva, izgubimo tla pod nogami.

Lastna mama, zdravnik, mentor, terapevt, partner, imeniten obisk, morda celo lastni otrok ... nekaj v nas se umakne, skrije in nas zapusti.

To je kar pogost pojav in najprej se ga treba sploh zavedati. To nam uspe le, če pogosto doživljamo intenziven stik s seboj, osrediščenost, notranji mir in moč prisotnosti. Takrat smo v občutku lastne vrednosti, jasno nam, je, kaj si želimo, kaj nam pomaga in kaj nas utruja, bega in odbija, ker ne podpira našega življenja.

Zato so trenutki globoke zbranosti bistveno potrebni vsak dan. Omogočajo nam, da smo sonce, ki sije na prizorišče našega življenja .. in vse v nas se odzove na klic luči.

Brez tega se izgubimo in niti ne vemo, da smo odšli. Dogajanje teče mimo nas in ga urejajo drugi. Zato je umiritev pomembnejša od razmišljanja, kajti najprej mora vstati sonce, da sploh kaj vidimo.

Odziv, ki pelje do izhoda, se rodi tako, kot vzide sonce. V naši naravi je, da rojevamo dobre odgovore, ker v nas deluje inteligenca živih bitij. Nič manj nismo bistri kot rastlina, ki se obrača v luč.

Glavno je, da ne stojimo v senci in da ne pozabljamo na potovanje sonca v nas.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...