Pojdi na glavno vsebino

Navdušenje je milost

Navdušenje je milost

Navdušenje nas obišče le za hip. Žareče obsije prihodnost in izgine. Potem pa je odvisno od nas. Njegova naloga je, da odpre pot.

Misel, da je kaj zelo lepega lahko možno, se ne rodi iz naše volje.

Ne domuje v umu, v razmišljanju. Od daleč prihaja, iz sveta, ki nas presega.

Iz sveta vseh možnosti, iz sveta še nerojenih idej, kjer vre ustvarjalno življenje. Tam nismo sami, tja se steka vsa živost sveta, vse, kar ljudej hrepenijo, pa ne znajo uresničiti, a obstaja kot potencial.

Tam smo vsi doma, kadar se želimo vrniti in obiskati svoje možnosti.

Tja najde pot srce, ko se odpre vsak dan na novo.

Navdušenje nas prihaja obiskat zato, da lahko najdemo pot domov. Zastonj pride, kot vsak velik dar.

V nas zna prebrati naše skrite želje. Nanje za hip posveti, da se premaknejo, da zažarijo in da celo bitje zatrepeta.

Potem ugasne in mi ostanemo sami. Brez navdušenja, a s sporočilom o tem, da lahko stopimo naprej in že danes nekaj naredimo.

To se mi je zgodilo velikokrat. Velikokrat sem zbežala pred navdušenjem in zavrnila obisk in vabilo v delovanje.

Včasih sem pristala in se pustila usmeriti na novo pot.

Vse najlepše v mojem življenju je sad trenutkov, ko sem odgovorila na Navdušenje.


Oznake: osebna rast navdušenje


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...