Pojdi na glavno vsebino

Narediti po svoje

Eden od razlogov, da ne najdemo svojega pristopa, je pomanjkanje občutkov.

Osebni pristop k delu je ključen za veselje do življenja. Omogoča nam, da živimo svoj poklic v slogu svojega osebnega daru. Bistveno je povezan s telesnimi občutki. Ko delujemo iz svoje enkratnosti, se namreč telo »veseli«, doživlja zagon živosti in prepoznava, kar ga zdravi in osvobaja.

Ko delujem kot bitje z vsemi svojimi posebnostmi, sem v svojem daru.

Tako na primer vsi, ko se umirimo, začutimo, kako telo zadiha, kako oči vidijo bolj jasno, ušesa lahko poslušajo in glava zbrano sledi dogajanju. Občutenje svoje posebne narave lahko vzplava kot lokvanj na vodi, lahko se dvigne z dna kot potopljena lepota, ki se je odtrgala od tal, kjer je bila pripeta v čakanju na svoj trenutek, da se razkrije. Šele v pomirjenosti lahko začnemo čutiti, kako kaj doživljamo, kaj se nam dogaja in katera moč se oglaša.

Osebni dar, naš osebni način, da se lotevamo česarkoli, je zato življenjsko odvisen od notranjega miru. Svojega sloga (ki sprosti največji navdih in ustvarjalno moč) sploh ne moremo ločiti od načina dela, ki ga imajo drugi, če ne začutimo razlike med tem, da delujemo na ta ali oni način. Kako naj opazim razliko, če se ne čutim v različnih položajih?

Poglobitev občutenja zahteva uvajanje pavz med delom, da si omogočamo poslušanje srca …in odpira pot do osebnega daru.

Kaj čutim, ko delam na ta ali drugačen način?

Kdaj mi je najlepše?

Kdaj čutim, da najdem najboljše rešitve?

Kaj mi je uspelo mimogrede in me napolnilo z veseljem?

Kaj me je osrečevalo kot otroka, kateri trenutki, kateri način delovanja?

Navduhjoča vprašanja nas pripeljejo ven iz tunela vseenosti, vdaje in občutka, da delamo brezdušno in da smo pristali na garanje brez izhoda.

Pomlad je polna prekipevajočega zanosa vseh živih bitij. Tudi mi si želimo več življenja, radi bi sveže odgnali kakšen nov listič na svojih vejah. Dopuščajmo torej, da se nam dogaja in razkriva, kar nam je bližje in podarjeno za rast. Prepoznajmo možno, ki prinaša olajšanje in z njim radost. Spustimo oz rok, kar ne daje sadov, in posejmo naša najbolj živa semena.

Ker smo prava zemlja zanje, bodo klila in zacvetela brez muke, dovolj bo zvesta in nežna pozornost.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...