Pojdi na glavno vsebino

Napadati s svojimi potrebami

Včasih se ne zavedamo, da smo česa tako zelo potrebni, da je za druge strašljivo.

Čutiti velikansko pomanjkanje ljubezni, razumevanja ...

Biti obupno utrujeni in hrepeneti po razbremenjenosti, ki je ni in ni že dolgo ...

Spet dojeti, da drugi ne more dati, kar si želimo, in ga preplaviti s svojim obupanim hrepenenjem kot cunami ...

Taki smo kot velikanska črna ptica, ki plane iz višine na bitje pod seboj, da bi si vzela, kar jo nahrani.

Nič ni narobe, da vem, da sem včasih taka ptica. Celo zelo dobro je, da vem, kaj se mi dogaja in kako delujem na druge.

Postane mi jasno, da mi drugi ne more odpreti srca, če nanj planem kot ptica roparica.

Pomaga mi, da začutim, ali je moj objem povabilo, čuteče bližanje, posluh za možno ... ali pa naval na drugega, ki mora odgovoriti na nekaj v meni, kar je podobno sestradanemu plenilcu.

Bližajmo se drugemu nahranjeni vsaj do tiste mere, da lahko opazujemo in čutimo, kaj je možno in kaj ne.

Kako nahraniti sebe? To pa je tema za nekajletno Vero vase ... ali vsaj za trenutek vračanja v vprašanje, kako že ta hip razbremeniti svoje počutje, si dati umik, predah in toplo bližino koga, ki je pripravljen biti za hip ob nas skromno in čuteče.

Ne bo nas rešil globinske sestadanosti, a podprl bo naše prizadevanje, da iščemo hrano ob poti, poskrbimo za najnujnejše in stopimo še korak dlje proti življenju v sebi.

Vsak hip je mogoče to narediti, če se naučimo pogledati vase in okrog sebe ... še preden ptica razpre divja črna krila in zagrne sonce.

Življenje vedno ponuja pomoč, vedno valovi okrog nas. Ne zastirajmo si pogleda ...


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...