Pojdi na glavno vsebino

Naj sodelujem s svojo depresijo?

Nekaj misli o preprečevanju depresije v našem življenju.

Nekatere osebnostne lastnosti nas lahko še posebno obremenjujejo. Važno je, da jim ne popuščamo preveč, pa čeprav so del našega značaja in nas spremljajo že dolgo. Nekatere na primer pomembno pospešujejo nagnjenje k depresiji. S tem kratkim zapisom bi rada opozorila, da nas ljubezen so sebe vzpodbuja k negi značaja in k temu, da nekatera nagnjenja dosledno omejujemo. Naj naštejem tista, ki dokazano pospešujejo depresivno doživljanje življenja. Prevelika natančnost in vestnost nas ustavljata in zavirata, ko bi morali dopuščati svojo zmotljivost in vzljubiti svojo človeškost. Važno je spoznati, kako zna biti perfekcionizem krut in nerazumen in kako se zelo hitro sprevrže v mučenje in zaničevanje sebe. Dogaja se, da žrtvujemo pomembno nepomembnemu, naše življenjski prostor pa se spreminja v taborišče za prisilno delo, mračen kraj, ki ga ni mogoče nikoli zapustiti. Storilnost nas slepi, da zamenjujemo kakovost za količino in da ne znamo več ločiti kopičenja od setve. Naša njiva se duši, nič ne more kliti in se razcveteti, ker ni zračnosti, ni prostora za luč, ki daje rast. Tudi pretirana občutljivost nas zavaja, če mislimo, da gre za plemenitost. Prezremo, da postaja sredstvo za obtoževanje drugih, za obtoževanje sveta, ki je nerazumevajoč in grob. Namesto izpostavljanja svoje občutljivosti bi bilo bolje gojiti svojo moč in odpornost, zaščititi občutljiva mesta svoje notranjosti in iskati vzpodbudne izkušnje. Oklepati se vere v svojo preobčutljivo naravo nas samo šibi. Prav tako nas pobija otožnost, navezanost na žalostne spomine in na vse v življenju, kar dokazuje, da trpljenje, krivica in zlo obstajajo. Kajti bolj se bomo potapljali v moč teh žalostnih dejstev, manj bomo sposobni uporne drže, dela za dobro in jasnega pregleda nad možnostmi, ki jih imamo. In nazadnje nas zapeljuje častihlepje, želja, da bi nas svet priznal, nagradil in počastil. Če hrepenimo po opaženosti, postajamo zasvojeni od lastnega pojavljanja, nenehno zadolženi za uspeh svoje samopromocije. Toda občutenje in identiteto zmagovalca lahko oblikujemo sami, s svojo srčno močjo. Če nam ni treba loviti sponzorja, se bomo lahko svobodno premikali na odru svojega sveta. Potrtosti in drsenju v kronično depresijo se lahko uspešno postavimo po robu, če vemo, da ne gre za gene, temveč predvsem za naše sodelovanje s težnjami, ki jih nosimo v sebi. Lahko preprečujemo, da bi nam zavladale, lahko iščemo pomoč, če so premočne, v vsakem primeru pa je najvažnejše, da jim ne verjamemo, ko se izdajajo za našo naravo. Za človeka je njegova narava to, kar iskreno vzljubi.

Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...