Pojdi na glavno vsebino

Možgani na naši strani

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Možgani na naši strani

Možgani, orodje uma, sijajen organ, ki ga je naša vrsta gradila milijone let, nas še in še presenečajo.

Znanstvenik David Eagleman (avtor zanimivih knjig in publikacij s področja nevroznanosti) z ekipo je ustvaril korzet, ki ujame zvoke iz okolja ter jih spreminja v vibracije, s katerimi telo lahko dojema dogajanje. Tako lahko človek prepozna bližino ljudi in oddaljenost ter gibe. V teku pa so tudi raziskave, da bi to omogočili slepim in slabovidnim.

Seveda vemo, da telo tudi brez korzeta lahko začuti te vibracije, če je rahločutno in vešče v čutilnem dojemanju … Stara ljudstva so poznala to sposobnost, mi pa smo jo pozabili. Skratka, lahko bi rekli, da odkrivamo toplo vodo, a bolje tako kot nič. Včasih potrebujemo doktorske podpise, da verjamemo v kaj, kar je povsem jasno čutečemu in modremu človeku. Na primer to, da otrok, (a tudi odrasli) lahko umre od pomanjkanja bližine in sočutja …To je zdaj dokazano. Toda je bilo to res potrebno dokazati? Takih zgodb je še in še.

Zanimivo je tudi, kako se znajo možgani kot vsak organ spoprijemati z boleznijo. V tri desetletja trajajoči študiji (Nun study, od 1986 do 2016) so sledili nunam, ki so po smrti dovolile raziskovanje svojih možganov. Živele so v skupnostih in imele stike z nepredvidljivimi situacijami in zapletenimi primeri. Nenehno so se morale prilagajati in iskati nove poti. Ugotovili so, da so nekatere imele Alzheimerjevo bolezen, a testi, s katerimi so to redno preverjali, tega sploh niso pokazali. Njihov spomin je torej odlično deloval do smrti, ker so njihovi nevroni uspešno dodajali nove povezave mimo pretrganih mest, kot so pozneje v laboratoriju ugotovili raziskovalci. Bile so zelo aktivne in zaposlene z reševanjem skupnih zadev. Neglede na to, kaj jih je tako motiviralo, da so bile tako zavzete za skupnost (to je dodatno vprašanje), ostaja dejstvo, da so jim možgani omogočali normalne funkcije ob bolezni do konca in da ta organ lahko to izpelje, saj ni šlo za en sam primer, ki bil odvisen od kakšne posebne osebnostne poteze, genov ali značilnost izjemnega uma.

Možgani so nenehno na delu, da bi reševali, kar ne gre. Človeku, ki mu pokrijete oko, se že se po eni uri slušni reženj možganov začne dodatno aktivirati , kot da hoče nadomestiti, kar manjka vidnemu. Skratka, možgani delujejo (tako kot vsi organi) po pravilu. "Če ne moreš ti tega narediti sam, bom pa jaz prispeval, ker si ti tudi prizadevaš." Poleg tega imajo radi živo dogajanje, nove izzive, ker to dojemajo kot priliv energije, kar tudi konkretno je. Vse, česar se z veseljem novega lotimo, namreč prižge nevronsko omrežje kot božično drevo!

Raziskave odkrivajo marsikaj novega in so potrebne. Dragocene so, če jih uporabimo za boljše življenje. Smisel raziskovanja je ta, da služi življenju, cilj možganov pa, da nenehno podpirajo vse naše možnosti. Hvala jim, ker so vedno na naši strani in poskušajo vse, da bi se prenavljali do konca.


Oznake: možgani

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...