Pojdi na glavno vsebino

Moč prijaznosti

Ko želimo biti uslišani, sodobne metode pritiska, kričanja in pritegovanja pozornosti ne delujejo.

Javno življenje nas navaja na to, da stopamo v stike po principu izsiljevanja pozornosti. Če ne gre drugače, kriči, cepetaj, razsajaj, žali, pokaži mišice, prerini se v ospredje - in uveljavil se boš. Toda ko obvelja naša volja, to ne pomeni, da smo s tem sprožili dogajanje po svojih željah. Sprožili smo neviden, globok in trajnostno naravnan proces upiranja, rušenje svojega dosežka.

Prijaznost deluje drugače. V sogovorniku vidi sodelavca, ki je suveren v vsem, kar želi ali ne želi dati. Tako kot smo suvereni mi, ki se tudi ne pustimo izsiljevati. Prijaznost seje in potem živi od sadov, še in še.

Prijaznost mi pomaga, da svojo željo držim pri življenju: ponavljam, sejem jo vztrajno in velikokrat (dokler je potrebno, mej ni), iz srca, iskreno in trdno.

Ob tem sprejemam drugega, njegovo nepripravljenost, da mi ustreže, njegovo nerazumevanje, zid med nama, če obstaja. Sprejemam odpor in ne odneham. A ne mislim: »Zahtevam, da mi ustrežeš.« Mislim, čutim in govorim samo: »Želim si, da me slišiš.«

Pravzaprav si ne želimo , da nam drugi ustrežejo. Če nam kdo usteže brez srca, neobčuteno, nam to ne da ničesar. Želimo si, da slišijo in čutijo, kar si želimo, da nas potrdijo v našem obstoju bitja, ki si želi polno živeti in se izraziti. Tako lahko želja živi naprej in išče pot. Če me drugi sliši, moje upanje lahko potem poleti tudi drugam in više, išče naprej. Ob slišanosti se sprostim, obup se umakne upanju, svet lahko vidim drugače in se začnem spreminjati. Prijazno izražanje potrebe po uslišanosti rojeva nekaj novega, kar nas poveže. Čeprav morda konkretno ne bomo dosegli, kar smo želeli, smolahko uslišani v svoji potrebi po posluhu, kot lepo pove naša slovenska beseda: USLIŠANOST.

Učimo se govoriti iz potrebe po uslišanosti, ne iz težnje dobiti-imeti-doseči.

Več bomo imeli, dobili in dosegli, če bomo puščali odprto možnost, da drugi izbira, kaj, kdaj in kako bo dal. In da pove, da ne more zdaj, tako ali pa sploh ne, ker mu je tuje. A lahko nam pomaga, da to dobimo drugače in drugje, če nas sliši.

V pogosto dolgem čakanju na odziv in njegovo razumevanje naše potrebe po uslišanosti lahko sami naredimo vse, da nam je lepše, da se počutimo ljubljene in podprte od ljudi in življenja na vsakem koraku.

Ljubeče, ustvarjalno in nenehno prizadevanje za uslišanost je verjetno največ, kar lahko naredimo za svoje želje. Glavno je, da se nam prizadevanje ne zdi utrujajoče, ker bi to pomenilo, da trpimo zaradi pomanjkanja uspeha in da v resnici zahtevamo.

Kdor se nauči negovati svojo pravico do uslišanosti, odpre vrata največjim darovom.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...