Pojdi na glavno vsebino

Moč preživetja

Ljudje podcenjujemo vrednost življenja samega oziroma sporočilnost tega dejstva. Važno je, da to dejstvo dojamemo v vsej njegovi mogočnosti, saj ob tem odkrijemo, kaj vse smo.

Za našo življenjsko srečo je bistveno, da znamo stopiti v stik s temeljnimi potrebami našega bitja. Še najprej to velja za našo bistveno potrebo: preživeti, ohraniti svoje življenje, ker je brez tega vse ostalo nemogoče. Za preživetje, ki je pogoj in začetek vsega, kar lahko storimo zase, smo se potegovali od prvega hipa in v tem smo zmagali svoj prvi boj To dokazuje dejstvo, da smo tu. To je naša prva in osnovna resnica in če jo podcenjujemo, podcenjujemo sebe. Da se nismo zavedali svojega obstoja kot dobrine, ozavestimo šele po zelo hudih izkušnjah, ki nam predramijo temeljne občutke. Moč preživetja si najbolje predstavljamo, če mislimo na človeka, ki po hudi nesreči ali bolezni počasi končno spet odpira oči: zmagalo je življenje in samo telo ve, kako se je borilo za obstoj, da lahko zdaj sledi tudi še kaj drugega. In samo telo ve, kaj vse se dogaja, ko skuša preživeti. Ob tem ni bistveno vprašanje, kako nas je ob rojstvu sprejela naša mati, koliko se je sama opredelila za naše življenje in rast in koliko je bila sama vitalna. Zmagali smo v svoji želji, da bi preživeli, to je bistveno. Vzeti nase to spoznanje pomeni vzeti nase soudeleženost: omogočili smo si preživetje tudi iz lastnih sil, dali smo si življenje tudi sami. Kaj čutimo ob tem? Ali smo si hvaležni ali pa smo jezni nase, ker mislimo, da ni bilo vredno živeti? Razmišljajmo ob tem temeljnem vprašanju, ker nam bo odgovor razodel, v kakšnem odnosu smo do temeljnega vira svoje moči. Pogosto matere otroka zavračajo, včasih ga celo sovražijo, a otrok ima svoje lastne sile in ni le materina stvaritev, v celoti nemočno bitje. To je prvi korak, s katerim stopimo v stik s svojo vitalnostjo: hoteli smo živeti vsemu navkljub, močno smo se veselili življenja in borili zase že v maternici in si potem utrli pot v samostojno življenje izven matere. Če besedi preživetje pripišemo samo bedni pomen životarjenja, je to samo naša sedanja in prirejena interpretacija preživetja. Z njo utemeljujemo podcenjevanje sebe, a taka interpretacija nima nič opraviti z dejstvi. Narava preživetja je veličastna in ta resnica nam pomaga, da stopimo v stik s temeljnim virom lastne življenjske moči: hoteli smo preživeti ne glede na možne ovire in do danes nas preizkušnje na naši poti niso ustavile. Na to je važno pomisliti vsakokrat, ko mislimo, da nas lahko ustavi karkoli ali kdorkoli. To predanost življenjskim silam v sebi in izven sebe je važno začutiti zato, da lahko doživimo mogočnost preživetja: pregneteni smo z življenjsko silo in celo v hipu, ko nam je najhuje, nas telo rešuje: srce bije, dihanje deluje, kri se pretaka, celice komunicirajo ... vse nadaljuje svojo pot in celo v človeku tik pred smrtjo so našli zarodne celice za nove nevrone! Vitalnost oziroma moč preživetja zato ni tolažilna fantazija, ni sanja o vsem, kar bi lahko bilo: je biološko dokazljivo dejstvo. Sile v igri so ogromne, ko gre za preživetje. Nebogljenost je samo eden od obrazov naše izkušnje, nebogljenost je tisto, kar je bilo najbolj vidno in v kar smo bili poviti kot buba, ki se še mora razviti, a moč je bila polno živa od prvega hipa, polna zmagoslavja in žilave pripravljenosti, da kljubuje ... v mogočni zvestobi našemu življenju. Te velikanske sile poganjajo naš imunski sitem, našo hormonsko organizacijo in naš živčni sistem z vsemi organi, vsako našo celico. Zato je važno, da se v ta občutek prebudimo, saj pri odraslem človeku in v naši družbi še zdaleč ni avtomatičen in tudi na zavestni ravni se zjutraj nihče ne zahvaljuje svojemu telesu, da ga ohranja in obnavlja. Morda malikujemo svojo voljo in mislimo, da nas ta poganja ... A kaj zmore volja brez telesa? Znamo povedati, kaj nam manjka, ne znamo pa enako hitro povedati in začutiti, s čim RAZPOLAGAMO. Tako se dotaknemo korenine vsake druge in naslednje resnice. Naš obstoj sam nam daje pravico, da smo ponosni nase, na svoj organizem, na pretresljivo moč, ki nas iz minute v minuto vrača v življenje.

Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...