Mama

Ko umre mama, se vse spremeni v nekaj večjega. In čaka, da prepoznamo nov klic in da odgovorimo.

Ko mama umre

Ko mama umre, je za hip
vse
tako neskončno tiho.

Veter v travah obstane,
zvezde zaprejo oči,
ptice obmolknejo,
korenine zemlje zavzdihnejo
in večer sveta počasti njeno ime.

Tista, ki me je branila pred smrtjo, je odšla.

Na njeno mesto stopam v tihem slovesu,
da bo življenje na varnem,
drugačna in prastara,
nova v iskanju prečiščenosti,
da najdem in zajamem najin večni izvir,
da se utrne posmrtni most med nama
da vzide novo jutro
da se prebudijo veter in trave, zvezde, ptice in korenine,
ker se je vrnila ljubezen.

Zapis v celoti bo na voljo v letni knjigi 2025 iz zbirke Vera vase vsak dan.