Pojdi na glavno vsebino

Mala enciklopedija čustev – strah

Povej, da te je strah. Poslušaj, ko drugi izgovarja svoj strah. Oboje te krepi.

Ko nas je strah, tega odrasli najraje ne čutimo in zlasti tega ne povemo. Kaj bi govorili? Saj se odgovori vedno kar vsujejo:

Ni treba, da se bojiš!

Ne bodi zajec!

Itak nič ne pomaga … stisni zobe in nadaljuj.

…in naprej v tem slogu, ki strah odganja, razvrednoti ali sramoti.

Nikogar pa ni, ki bi rekel:

«Pripoveduj mi o svojem strahu. To je važno. Poslušam te.«

Tega res nismo vajeni. V naši družbi si imeniten, če si učinkovit, drzen in sposoben zatreti katerokoli moteče čustvo. Zato preganjajo strah pri sebi in drugih. … za njihovo dobro!!!

A strah ne prihaja zato, da bi strašil. Prihaja, da bi ga čutili. Da bi dojeli, kar ponuja.

Strah včasih svari in govori, naj opazujem bolje, kar vidim. Vabi me v ogled resnice. Prebuja me in usmerja v varovanje sebe, v obrat drugam, na boljšo pot.

Vabi me, naj spregovorim pred seboj in pred sočlovekom, vrednim zaupanja.

Šele ko o svojem strahu lahko spregovorim, ga pred seboj razprem. Šele ko s kom drugim skupaj gledava, in ko je pred menoj razviden zemjevid strahu, se prikaže razgled, ki to pokrajino presega. Tedaj vidim, da je svet veliko širši od mojih meja.

Poslušati strahove drugega ne pomeni, da jih moram reševati. Ne pomeni, da ga moram prepričevati, da je njegov strah neutemeljen. To mu ne daje varnosti. Vaanost daje samo dosežena bližina s strahom, ki mi pokaže svoj človeški obraz, svojo naklonjenost.

Včasih mi strah pove, da se bojim sebe, svojih zmot, storjenih krivic, svoje resnične podobe, ki je lahko bila včasih kruta in mi povzroča občutenje sramote ali celo obupa nad seboj. Tudi ta strah mi pomaga, če ga poslušam in izgovorim ob primernem človeku. Dojela bom, da je to soočenje možnost, da popravim storjeno: tu, danes in jutri. Pokaže mi čas, ki ga še imam, in srčnost, ki je v meni, da vse to postopoma zmorem.

Moj strah je tu zato, da govorim z njim in da mi pomaga do resnice o mojih potrebah.

Tvoj strah je tu, da mu v tišini prisluhnem, naklonjeno molčim in ti pomagam, da mu prisluhneš v skupni, odprti tišini.

Ko povezujemo našo človeško prestrašenost, odkrivamo in tkemo osebno in skupno moč, zlato mrežo nad prepadi.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...