Pojdi na glavno vsebino

Lok časa

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Lok časa

Zato, da kaj dobro izpeljemo, je potrebno, da se dopolni lok. Potrebni smo občutka zaključenosti.

Hitenje, značilno za naš čas, zahteva, da svoje delovanje pospešimo. To bi pomenilo, da lok časa, ki naj bi (na primer) trajal pet minut, skrajšamo na tri. Če hočemo to doseči, moramo biti zbrani že od začetka na to, da NE sledimo naravnemu poteku, ki nam ga narekujejo lasten značaj, življenjski trenutek, osebni slog, ampak da se naravnamo le na odmerjen čas.

To je lahko koristno, ko moramo v kritičnem dopoldnevu opraviti kup nujnih zadev in ujeti vlak. A je skrajno škodljivo, če ta način delovanja (narediti čim več v čim krajšem času) postane življenjski slog.

Če tako vstajam, se umivam, hodim, vozim, se pogovarjam, telovadim … potem sem na koncu mehanizem, ki zna samo ponavljati pospešene in brezdušne poteze.

Da ostajamo srčni in živi ljudje, je potrebno vsakdanje vračanje v naravni lok svojega časa za tisto, kar delamo.

Zbranost na dejanje, osredotočenost, posluh …

Stati v trenutku, ki se razširi v vsej svoji bogati vsebini, in nam pokaže, kaj vse se dogaja v nas.

Počasi prebrati dva stavka (namesto cele strani v istem času).

Pomiti kozarec v trikrat daljšem času kot obničajno.

Poslušati drugega in molčati dvakrat dlje kot navadno, da v nas odmeva, kar je rekel.

V tem loku se zgodi tisto, kar se običajno ne more: dogajanje se dopolni, izzveni in nas pusti svobodne, da zadoščeni nadaljujemo z drugimi zadevami. Potreba, da stvari zaključimo, je v človeku zelo močna, kot je dokazala geštalt psihologija, a obenem stvari niso nikoli res dokončane in – kot večkrat pravi Josipa - je potrebno upravljati svoje sile, kot da bo zadeva trajala večno.

Zato je dopolnjeni trenutek tisto, kar nam omogoči občutek izpolnjenosti, dokončanega dela, celote, ki se je sestavila, čeprav bomo imeli s tem opravka še in še. Pospraviti sobo na primer ne pomeni odpraviti nered za vse večne čase. A trenutek, ko kaj zbrano pospravimo, nas lahko globoko umiri in za ta trenutek nahrani potrebo po zaključevanju in hvaležnosti za speljan načrt.

Upočasniti svoja dejanja ne pomeni, da izgubljamo čas. Če svoja dejanja spremljamo v zbranosti in globokem zavedanju, da delamo nekaj resničnega v spoštovanju do zakonov življenja, bo tako delovanje zgostilo učinkovitost našega časa.

Zbrano, počasno delovanje je podobno šivanju oblačila, ki mora trajati celo življenje. Šivi morajo vzdržati vse, obenem pa mora biti mehko, rahlo, lahko, sveže in dovolj toplo, primerno za vročino in mraz. Ali to obstaja?

Da, obstaja. Lahko delujemo počasi, mogočno in zares in vtkana dopolnjenost neštetih trenutkov nas bo odela, ko bomo iskali zavetje in moč.


Oznake: osebna rast počasnost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...