Pojdi na glavno vsebino

Lepo življenje zahteva resno učenje

Lepo življenje zahteva resno učenje

Lepega življenja ne moremo kar improvizitrati. Vse boj postaja jasno in dokazljivo, da brez resnega učenja ne pridemo daleč.

Docentka Laurie Santos je na slavni univerzi Yale letos odprla seminar Psihologija in dobro življenje. Ugotovila je namreč, da je večina študentov anksioznih in da živijo v stresu in se bojijo prihodnosti, pa čeprav študirajo v odličnih pogojih in imajo veliko možnosti za prestižno delo ter družine, ki nudijo varnost. Na veliko presenečenje se je prijavilo 1147 študentov. Ugledna univerza že 300 let ne pomni takega vpisa. L. Santos pravi, da to ni seminar, kjer bi nakladali in površno kaj obetali. Za dobro počutje so potrebni resen študij, delavnost in metoda. Pravi, da so študentje presenečeni, ko jim dokaže, da verjamejo v popolnoma napačne »resnice« o sreči in uspehu. Raziskave so na primer že davno utemeljile, da višji dohodki ne pomenijo večje sreče ali občutka uspešnosti, pa ljudje kljub temu hlepijo po teh dobrinah in si obetajo spremembe v počutju. Študentje tako spoznavajo znanstvene osnove dobrega počutja ter potem izdelajo osebni načrt, da bi prestopili v slog odločanja, ki pomirja in daje občutke moči in uspešnosti.

Še drug pogled. Satya Nadella, ki vodi orjaški Microsoft in je v zadnjih letih dosegel izjemne rezultate, je pred kratkim (Repubblica Donna, 10.2.2018) povedal, da je svoje vodenje začel s tem, da je zaposlenim razdelil knjigo M. Rosenberga o nenasilni komunikaciji in da dosledno goji prijetno ozračje sodelovanja in odprtosti na vseh sestankih in v vsakodnevnem življenju organizacije.

Kaj je skupnega v obeh novicah?

Da se je dobrega življenja potrebno naučiti (pravzaprav učiti vsak dan) in da je to nekaj takega kot pljučna kapaciteta. Da je to tudi edini način, da smo trajnostno in resnično produktivni, ustvarjalni, uspešni kot posamezniki in skupnost, obenem pa povezani. Dobro bi bilo, da bi to upoštevale vse organizacije, ki hočejo napredovati v teh zapletenih časih.

Ko svojo osebnost opremimo za življenje, bo vse lepše teklo. Če znamo vedno več in garamo, a smo osebnostno razsuti, napadalni, potrti, razdiralni, nemočni ... pa ne bo ne uspeha ne srečnih trenutkov.

Pa kljub temu večina ljudi ne naredi ničesar resnega za to. Izgubljamo čas in denar za vse mogoče, da bi nam bilo lepo. Kot da nam je po svoje blizu misliti, da je slabo počutje nesreča, usoda, in da nismo mi odgovorni, ampak svet, družba, partner, sosed ali delodajalec. Potem pa zamenjaš okolje, državo, delodajalca in partnerja ... in si tak, kot si bil prej.

Kot da kot bi bežali pred preprosto resnico. Katero?

Da nam je RES lahko lepo, če se zavzamemo za to iz srca in zares.


Oznake: osebni razvoj učenje sreča

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...