Pojdi na glavno vsebino

Lepo pismo

Prijateljica, ki je imela očeta alkoholika, mi je poslala lepo pričevanje o svoji izkušnji osvobajanja iz preteklosti in mi dovolila, da ga objavim. Preberite ga ...

Draga Alenka, želim se odzvati na članek (Primeri padanja v preteklost 1.8.2008), kjer si nas bralce spodbudila,naj ti pišemo, če imamo kak \"podoben\" primer. No, meni se je zgodil pred kratkim in mi dal misliti - ne glede na to, da teorijo poznam, me je pretreslo dejstvo, kako močno nas preteklost šofira...če je ne ozavestimo... Bili so praznični dnevi, ko sva se z možem odločila za daljši sprehod, da si malo opomoreva od preveč dobre hrane. .. Že več dni je bil dela prost in z vso družino smo se imeli zelo lepo. Veliko smo se pogovarjali, igrali, skupaj kuhali ... Skratka, v mirnem vzdušju se z možem odpraviva. Ko pa sva se vračala z sprehoda, je mož od daleč zagledal prijatelja, ki je bil namenjen v svojo garažo, kjer se moški občasno družijo. Želel je do njeg ,da mu vošči srečno novo leto ... Jaz sem se odločila, da grem kar domov, da ga ne bom čakala in da se kmalu vidiva ... Doma smo z otroki povečerjali in pospremila sem jih spat. Opazila sem tesnobo, ki se me je polaščala, čutila prijem okrog srca in vse težje sem dihala. Po dveh urah sem le še s težavo premagovala paniko, ki ni in ni popustila. Po glavi so mi rovarile strašljive misli: kako se bo pijan privlekel domov, nas pretepel, se posmehljivo in cinično obnašal in nas ustrahoval, kam naj grem z otroki, če bo treba zbežati....(na tem mestu moram povedati, da moj mož ne pije, da v 15 letih odkar sva skupaj nikoli ni bil nasilen - niti besedno ne! in da se moža nikakor ne bojim- nasprotno v veliko pomoč mi je ...) Po nekako treh urah -s em sedela na kavču in kovala ločitev, ko sem zaslišala kljuko in slišala, da je mož prišel domov. Zaslišala sem ropot in v moji glavi se je slišalo, kot da je na mrtvo pijan, že sem si predstavljala, kako se opoteka proti dnevni sobi, kjer sem bila jaz in srce mi je tako noro udarjalo, da sem pomislila, da me bo kap. Vse telo mi je bilo v pripravljenosti na beg - vendar se niti premakniti nisem mogla. Sedela sem na kavču in v grozi čakala na najhujše, ko je vstopil mož in me pozdravil. Spomnim se, da je stopil proti meni in me vprašal, zakaj sedim v temi, jaz pa sem začela spuščati glasove, ki niso bili podobni ne vpitju ne joku, besede so se mi lomile v grlu in zbežala sem na stranišče. Tam sem se ozavedla in pričela neutolažljivo jokati ... Za menoj je prišel mož, ki mi je dejal, da ni moj oče in da če se želim se lahko pogovoriva...seveda sem bila za in globoko sem mu hvaležna za odraslost in strpnost, ki jo premore. Danes mi je jasno, da se mi je začel odvijati star film ùe, ko sem se vračala sama proti domu: mož (ati ) je odšel s pretvezo, da pozdravi prijatelja in vrnil se bo pijan in spet bo vpitje, pretepanje, bežanje .... vse dokler so bili otroci budni sem napetost še zmogla obvladovati ( kot včasih,k o sem kot najstarejša spravila brata in sestro spat ), potem pa telo ni več zmoglo ... Kljub temu, da kot sem že napisala, nekaj o tem že vem,sem pretresena nad reakcijo mojega telesa in nezmožnostjo, da bi z razumom ustavila misli! Počutila sem se, kot bi bila čustveno ugrabljena in dokler se film ne odvije do konca - tipka stop ne obstaja. Po pogovoru sem se počutila veeeliko bolje in še naslednji dan sem bila močno pod vtisom dogodka. Kot bi se nekaj znotraj mene premaknilo, da sem lahko z vso silovitostjo občutila, kaj sem doživela in zdaj zmorem razumeti telo, čemu tak strah .. .in presrečna sem, da sem bila dovolj močna, da sem dojela, da je to bilo in da je zdaj drugače. Da sem danes že toliko močnejša,d a si takšnega strahu niti pod razno ne bi dovolila več! Meni je bila to zelo močna izkušnja. Te objemam in hvala hvala za vse krasne članke, ki jih deliš z nami

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...