Pojdi na glavno vsebino

Lastna soba

Pred časom sem napisala nekaj misli za ženske iz ene od skupin Blagor ženskam. Gre za to, da mnoge ženske niti doma ne najdejo prostora zase. Tudi v službi in javnosti pogosto ni dosti bolje. Nujno je, da si ga ustvarimo.

Vsaka ženska bi na svojem domu rabila prostor zase, a velika večina

ga nima. To bi bil prostor samo za nas, kjer se počutimo brezskrbne, brez dolžnosti, ustvarjalne iz veselja in kjer je vedno možno srečati sebe in pa koga, ki mu brez zadržkov povemo, kaj čutimo in česa smo potrebne.

Ali ni neverjetno, da pogosto ženska niti doma ni nikoli NA SVOJEM?

Dokler nam družba, kultura, tradicija, družinski člani ali finančno stanje tega prostora ne omogočajo (in zlasti dokler same sebi nezavedno tega ne omogočamo), ga lahko gradimo drugače.

Potrebne smo prostora, kjer nas poslušajo in ne dajejo nasvetov.

Kjer ne mislijo, da nas morajo podučiti, saj so samo ljubeči, spoštljivi

gostje. Tu se naučimo zaupati drugim ženskam, ker samo poslušajo,

uživajo naši bližino, povejo kaj zanimivega o sebi, za kar se zanimamo tudi same. Tu se naučimo molčati in obdržati zase, kar je izpovedano, kot dragocem skupni zaklad, ki ga vse varujejo.

Ustvarimo ga lahko na več načinov. Na primer s pomočjo srečanj z

drugimi ženskami, ki tudi iščejo lastni prostor. V osamljenosti in

ločenosti ne more zaživeti, ker je ženska bitje odnosov in

komunikacije.

Naš prostor hoče biti naseljen s čutečimi gosti ...

Naša resnična podoba se želi razodeti, ker smo samo v svoji potrjeni

drugačnosti in svobodi lahko močne. Žensko lahko razume predvsem

ženska in zlasti ženska, ki ji ni avtoriteta, ampak samo ljubeča

bližina. Lahko zaupamo druga drugi, da bo vsaka našla pot, če jo le

znamo poslušati. Le tako druga drugi lahko pomagamo, da začuti sebe, da razume, kaj želi, in da odloča v svobodi in razbemenjenosti.

Lahko jo vzpodbudimo, naj ustvaja svoje rešitve iz bogastva, ki je v njej, in jo podpiramo, ko to bogastvo dviga in gradi vero vase, ogrnjena v sočutni pogled ostalih žensk.

Ženski prostor za naš čas

Ženski prostor je prostor zaupanja brez nalog in dolžnosti, kjer

končno zadihamo in dobimo tisto, česar si ženske stoletja in stoletja

niso mogle vzeti: prostor srečevanja s seboj in drugimi, kjer ni treba delati ali pomagati, ampak samo biti.

Tu se ni treba siliti biti boljše, kot smo, in zaradi tega tudi od

drugih zahtevati, naj bodo čim boljši.

Lahko zaživimo svojo resnico brez strahu. Lahko utrjujemo svoje zaupanje, da je najboljše, kar smo, to, kar smo v resnici. Lahko se sprostimo v iskreni izmenjavi naše ranljivosti, zmotljivosti in potrebe po sočutju.

Če vsaj občasno doživimo to sprejetost, jo bomo potem znale dati tudi otrokom, partnerju in svetu. treba je najti vsak dan –tudi na lastnem domu – prostor zase.

Vzemimo si ta prostor zase redno, ker ne nastane sam in ker brez njega ostajamo v vrtincu dolžnosti in samopozabe. To pelje v iztrošenost in čustveni kaos.

Šele ko se naučimo biti samostojne in sočutno poskrbeti za nego

lastnega prostora, bomo potem lahko nesle v svet svojo svobodo in svoj objem.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...