Pojdi na glavno vsebino

Kultura dialoga

Največkrat se srečanja končajo tako, da vsak pove svoje in odide tak, kot je prišel.

R. Morelli me je pritegnil z nekim komentarjem, ko je govoril o nekulturi dialoga, ki jo vsak dan lahko opazujemo po televiziji.

Ali ste že kdaj doživeli, da bi kdo rekel :« No, zdaj sem slišal vaše mnenje in vidim stvari nekoliko drugače. Vaše ugotovitve so v meni sprožile nekaj novega …Hvala.«

Kako naj se ljudje naučimo poslušati drug drugega, če samo izmenjujemo različna mnenja? Kako naj se tega naučijo otroci in mladi, ki nas opazujejo v naši zaprtosti?

Slovenci imamo radi izraz, da se mnenja krešejo (kot kamni ali sablje, si predstavljam …). Iskre, ki potem letijo, bolj vnemajo požare kot kaj drugega. Kdaj in kje pa naj kar raste, če bomo predvsem podtikali ogenj v skupnem prostoru?

Nasprotna mnenja si lahko podajo roko, namesto da sabljajo. Resnica ne trpi, če poslušam druge, ki mislijo popolnoma drugače, živa je, nenehno v svežem nastajanju, željna novih vprašanj.

Od vsepovsod lahko pade žarek na tisti del mojega razmišljanja, ki še ni bil obsijan.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...