Pojdi na glavno vsebino

Krog nehvaležnosti

Krog nehvaležnosti

Nehvaležnost je nenasitno brezno. Mlinski kamen okrog vratu. Hvaležnost je polet, ki osvaja odprto nebo.

Pred kratkim sem sledila zanimivemu tečaju o načrtovanju leta, ki ga prireja zelo znani italijanski motivator Roberto Re. Pristop je zelo ameriški, da tako rečem, a rada pogledam, kaj delajo drugi, in se kaj naučim.

Najbolj mi je bil všeč njihov prikaz kroga nehvaležnosti. Sploh že dalj časa opažam, da ameriški pisci priročnikov za samopomoč zelo podčrtujejo hvaležnost. To mi je bilo nekoliko nenavadno, ker so vedno v ospredju zaslužek, uspeh, dosežki ... Zdaj sem odkrila, zakaj jo izpostavljajo. Hvaležnost človeka preusmerja v vire bogastva, v obilje prejetega in razpoložljivega in zato vedno prinese uspeh, zaslužek , dosežke. V svoji pregovorni pragmatičnosti in konkretnosti tega pač niso mogli prezreti!

Delovanje hvaležnosti še bolj izstopi, če pogledamo krog nehvaležnosti. Kot rečeno, mi je bil ta krog zelo všeč po svoji nazornosti, pa še v barvah so ga pokazali ... Bil pa je dokaj preprost, zato sem ga razširila in priredila po metodi Vera vase. Vsi, ki hodijo na naše seminarje, bodo prepoznali tisto, kar Josipa vedno postavlja v ospredje v svojem pristopu: šele v hvaležnosti naše možnosti res zaživijo. In šele v prepoznani nehvaležnosti lahko dojamemo, kaj nas zares ovira in zadržuje v neuresničenosti.

Krog nehvaležnosti

  1. … brez hvaležnosti se sproži osredotočenost na vse, česar nismo dobili …
  2. … kar nas usmeri v držo prikrajšanosti, bolečine, prezrtosti, zamere, jeze …
  3. … kar sproži pričakovanje, da tudi tokrat ne bomo dobili veliko, in zapre srce …
  4. … druge obsojamo, ker dajejo premalo, v stikih smo zahtevni in težki …
  5. … drugi čutijo pritisk in nenasitnost in se umikajo ali dajejo brez veselja …
  6. … kar doživljamo kot potrditev svoje diagnoze (zame nikoli ni ničesar res lepega, velikega, posebnega), vsem sem samo v breme …
  7. … zato nadaljujemo v istem slogu in krog se vrti naprej od točke 1. ….

V tem krogu se res ne more roditi naša odprtost za darove življenje. Če se bo pojavila priložnost, je ne bomo opazili ali pa je ne bomo vzeli resno. Nismo se sposobni veseliti darov. Še več: nočemo jih. Ko enkrat pogledamo od blizu to resnico, postanemo odgovornejši.

Vprašajmo se, koliko sodelujemo z življenjem in ponujenimi možnostmi. Včasih je tako soočenje kar pretresljivo. A ne zato, ker bi se potem počutili krive in težke od zavedanja, da si kopljejo jamo. Nasprotno, zavest, da sodelujemo z nesrečo, nam odpre pot, ker vidimo, da lahko to vpletenost zapustimo. DOJAMEMO, DA NAS ŽIVLJENJE NE PREGANJA. Nismo rojeni pod nesrečno zvezdo. Samo tega smo vajeni, da se spet in spet postavljamo pod njo.

Nismo krivi, nismo uboge reve. Samo vajo rabimo - in srčne sopotnike za novo smer.


Oznake: osebna rast hvaležnost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...