Pojdi na glavno vsebino

Krmilo tvoje ladje

Krmilo tvoje ladje

Občutki vedno govorijo o tem, kaj lahko storimo zase. Kako je treba obrniti krmilo?

Pogosto ne razumemo, v katero smer nas vabijo občutki.

Strah na primer ne govori o tem, da smo v nevarnosti.

Govori o tem, kaj zanemarjamo in česa smo potrebni. Kadar se ne ukvarjamo s svojimi potrebami, telo in srce trepetata. Zapuščena in preslišana ne moreta podpirati našega življenja. Oddaljenost od svojega srčnega bistva doživljamo kot nevarnost, kot oddaljevanje od varne samozaščite.

Zato vprašanje ni, kako naj premagam strah ali kje preži nevarnost in kako ji biti kos. Vprašanje je, česa sem ta hip potrebna. Kateri korak naj storim zase, da bo moje bitje spet naravnano na moje smiselno, dragoceno in edinstveno življenje? To je zdaj moja naloga, to naj iščem.

Občutek žalosti ne govori o tem, kaj bi kdo drug moral narediti zame in za kaj vse me je prikrajšalo življenje in nad čim naj žalujem. To lahko opazim in vem, a ostajati v tem še in še je izčrpavanje.

Žalost me nagovarja, naj odgovorim na svojo potrebo po tolažbi in po vračanju v življenje. Kaj me res veseli delati, govoriti, poslušati? Kaj me oživlja? S kom? Tisto me kliče.

Vsako slabo počutje je namenjeno našemu zavedanju lastnih potreb in nas vabi, da predano poskrbimo za svoj mir, toplino v srcu in veselje do življenja. Tudi čisto malo je dovolj, tudi najmanjši premik v pravo smer spremeni pot naše ladje in iz ure v uro se bo pokazalo, da je naša nova smer zdravilno olajšanje.

Sposobnost premika je potrebno vaditi, da v strahu, žalosti ali bolečini čim prej primemo za krmilo in ga obrnemo.

S trdnim prijemom svojega krmila stojimo na krovu svoje ladje vsakdanjih stisk in od tam spet zagledamo jasnosti svojih možnosti in odprto obzorje za naša jadra.


Oznake: osebna rast jasnost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...