Pojdi na glavno vsebino

Krivični otrok v nas

Boleča preteklost in še zlasti otroštvo povzročita, da del nas noče videti vsega, kar je možno, ne zmore hvaležnosti za prejete darove, noče biti ljubljen in tudi noče ljubiti. Potolažimo to bitje v sebi, ki išče trpljenje in zavrača rešitve. Če je treba, vsak dan spet in spet.

Objemam te,

ti moj ubogi trpeči otrok,

ki si slep za vse lepo, ki je lahko tvoje,

ki ne čutiš ljubečih rok na sebi,

pogleda, ki te ziblje,

človeka, ki dela zate in ne misli na svoje potrebe,

ko je s teboj.

Božam te in tolažim te,

ti ubogi nehvaležni in krivični otrok,

ki ne vidiš pomoči, ki jo prejemaš

od prvega trenutka,

ker ne razumeš in ne ceniš,

kar delajo zate tvoje srce in vsaka celica,

zeleno stvarstvo in vsa bitja,

ki te ohranjajo pri življenju in rasti.

Objemam te,

ti ubogi otrok s trni po žilah,

ki te vsak gib boli,

ker se premikaš na stari način, ki rani,

in nočeš poskušati novih vzgibov,

ki odpirajo trne v cvetenje.

Objemam te in ti pojem,

ker si moj in verjamem vate,

dragocen si in prvi zame,

in moja ljubezen je tvoja.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...