Pojdi na glavno vsebino

Kraj miru

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Kraj miru

V splošni panični zmedi je vračanje v kraje miru edini izhod, da ne zaidemo.

V teh dneh bi bilo še bolj kot pred časom potrebno, da dojamemo pomen miru. Brez drže miru postajamo panični, zaslepljeni in napadalni, ogroženi in razdraženi. Vse se začne zapletati in zatikati, nič več ne steče.

Nekaj podob, v katere se lahko potopimo, če iščemo mir v sebi, ker ga na svojem dnu nosimo vsi, le spustiti se je treba do tja …

Mir je tiho, svetlo morsko dni pod bojnimi ladjami.

Mir je spokojen spanec za steno, kjer me drugi, ki hoče spopad, ne more najti.

Mir je vse, kar ostaja v nas nedotaknjeno, pa čeprav se svet podira.

Mir je sevanje zvezd pod strelami, ki zažigajo svet.

Mir je seme, ki v zlatem oklepu čuva svojo moč rojevanja.

Mir je to, da znam stati sredi svojega trenutka kot čebela sredi medenega cveta in doživljati preskrbljenost.

Tako tiho postane v meni in tako mogočno, ko se potopim v svoj mir.

Le v svetih krajih miru smo zares doma in skupaj na varnem.


Oznake: osebna rast mir

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...