Pojdi na glavno vsebino

Kot ribe, ki hočejo živeti na suhem ... da bi pomagale.

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Kot ribe, ki hočejo živeti na suhem ... da bi pomagale.

Riba ve, da na suhem umre, zato išče vodo. Človek pa se pogosto nažene tja, kjer bo shiral. Zakaj? Da bo pomagal drugim...?!

Za naše samouresničenje je nujno spletanje prijateljskih in čustvenih vezi, ki nam bodo pomagale zaživeti naš prostor pod soncem.

Samouresničenje ni osebna zadeva, čeprav igramo v tem procesu ključno vlogo mi sami. Toda če ne bomo znali vplesti v svoje življenje pravih ljudi in se z njimi podati v prave izkušnje, tudi samouresničenja ne bo.Tudi zato je bolje besedo zamenjati z drugo: izpolnjenost. Izraz samouresničenje namiguje, da smo sami glavni za vse, zato lahko zavaja. Izpolnjenost je sad naše sposobnosti povezovanja in obenem ostajanja v lastni enkratnosti. Ne pride iz naše zagnanosti, da bi naredili iz sebe kaj posebnega.

za polnost življernja je naše druženje z ljudmi temeljnega pomena. Stiki pač ne morejo biti obveznost, dolžnost in naloga, kot se običajno dogaja. Če to postanejo, nas vodijo v izčrpano, nerodovitno življenje, ker nam manjka hrana za dušo.

Ko začnemo zavestno izbirati, s kom bomo preživljali čas, komu bomo dali prednost in komu ne, se začnejo pomembni premiki. Ko se obrnemo za klicem svoje vitalnosti, se začne okrevanje. Vsaka žival ima svoj ambient, vsaka rastlina je potrebna posebnih pogojev za rast. Riba bo iskala ribe in in divji konji skupne pašnike. Nobeno živo bitje ne išče okolja, ki ga uničuje. Samo človek je sposoben, da izvaja nad seboj nasilje in se sili tja, kjer se ne more razvijati. Samo človek se zna siliti in poskuša živeti proti samemu sebi.

Vprašajmo se, ali lahko ostanemo zdravi (duševno in telesno), če živimo kot riba, ki se vrže na suho, jelen, ki odide v puščevo, ali ptica, ki zleze v jamo? In predvsem: ZAKAJ naj bi to počeli? Hirati za koga drugega ni plemenito, plemenito je hraniti svoje življenje, da ga bomo lahko podarili.

V težkih odnosih je včasih potrebno tudi vzdržati dalj časa, a to ne pomeni, da moramo tam ostajati negibni in vedno taki, kot kdo zahteva. Lahko se premikamo, odhajamo in prihajamo glede na to, česar smo bistveno potrebni. Lahko varujemo svoje življenje tudi v najtežjih okoliščinah.

Ostati zvesti potrebam svoje narave pomeni ostati zvesti svoji poti. Za sabo imamo svojo zgodbo in vsega nismo izbrali. A vsak dan lahko odločamo, čemu bomo zvesti.


Oznake: osebni razvoj zvestoba edinstvenost


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...