Pojdi na glavno vsebino

Koraki v hvaležnost

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Koraki v hvaležnost

Hvaležnost je sposobnost, ki je marsikdo ni razvil. Če nismo bili globoko ljubljeni, nam je verjetno tuja. A lahko jo razvijamo in nazadnje nas obdari.

Nekateri žal hvaležnosti niti ne želijo čutiti. Objestnim vse pripada, zakaj bi bili hvaležni? Tudi žrtev ni nikoli hvaležna, vsi so za nekaj krivi.

Srčna hvaležno se razvija postopno in ima več ravni.

Prva raven je umska. To je navada, da se zahvalimo in znamo biti prijazno vljudni. Na tej ravni gre dar drugih hitro mimo nas. Drugi ni ovrednoten in izkušnja niti, ker se ob tem ne ustavljamo.

Druga raven pomeni, da se zavedamo in obenem občutimo (tudi v telesu) vrednost tega, kar smo prejeli: drugemu nekaj pomenimo, začutimo dragocenost prejetega zanimanja in pozornosti. Zahvalimo se iz srca in vzamemo si čas, da to občuteno izrazimo. Drugi začuti, da smo doživeli njegov namen, cenili podarjen čas ali denar ... in da nam ni samoumevno. Odnos vodi v povezovanje, želimo si tudi sami obdariti osebo, ki se nam je posvetila, odvija se srečanje. Hvaležnost potuje kot topel val izmenjave.

Na še globlji ravni pa se zavedamo, da nam nihče ni nič dolžan. Vse, kar prejemamo lepega in dobrega, dojemamo kot dar. Vse nam je sporočilo o bogastvu življenja, o obilju odnosov.

Nenehno doživljamo obdarovanost, zato imamo občutek, da smo bogati, in žarimo.

Na najgloblji ravni je torej hvaležnost razkošna drža in zato tudi ustvarja razkošje.

Ob hvaležnem človeku se nam vedno zdi, da živi v obilju. Lepo je biti ob njem, ker sije na nas.

Tudi sami lahko se naučimo vstopati v obljubljeno deželo hvaležnih.


Oznake: osebna rast hvaležnost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...