Pojdi na glavno vsebino

Ko otrok vidi mojo žalost

Včasih srečam mame, ki žalujejo zaradi razhoda s partnerjem in trpijo, ker vidijo, kako je težko otroku.

V odnosu do otroka vidim vsaj dve ključni zadevi, ki jih lahko rešujemo. Spoštovanje resnice naj ostaja, ker je vrednota in daje moč: hudo nam je in pravico imamo, da trpimo in izražamo svojo žalost.

Toda dejstvo je, da ostaja veliko stvari, ki so še nedotaknjeno žive v nas: ljubezen do otroka, na primer. Ali znamo otroku povedati, da nam je pogled nanj v veselje? Da smo srečne, da se je rodil? Da se veselimo vsega, kar že zna, zmore, je? Da nam je vir moči in da je naše življenje lepše, ker ga imamo? Ne zato, ker je priden in vesel, ne zato, da nam dela družbo in nas rešuje samote, ampak zato, ker obstaja in živi ob nas svoje dragoceno življenje in mi smo lahko priče tega čudeža.

S tem nas je obdaril. Prav je, da to ve vsak dan na novo. Prav je, da se tega zavedamo tudi same.

Žalost je samo del nas, ni VSE, kar smo. Nismo ena sama žalost. Ni vse naše življenje ena sama žalost. Od nečesa se težko poslavljamo, ne od VSEGA.

Zdravo žalovanje ohranja zavest, da je treba paziti: čutimo, da nas žalost poriva v otroško nemoč, v težnjo, da bi videle vse črno za naprej in za nazaj, in zavrgle vse lepo in vredno v sebi - in zato se temu upiramo. Žalovati s predajanjem obupu in smrtnim težnjam v sebi tudi ni naša potreba, čeprav jo tako doživljamo. Je samo zelo močna sila, ki vleče navzdol. Prav je, da jo vidimo in potolažimo, ne pa ubogamo. Ni treba, da jo branimo, da jo spreminjamo v plemenito in obvezno mučeništvo. Življenje v nas ustavlja žalost, ki se preveša v obup, noče, da se mučimo cel dan in nenehno in da bežimo pred vsem, kar je dobro, lepo in tolažilno.

Žalovanje naj ima jasno opredelitev in cilj: morda žalujem za zaupanjem v ljubezen v dvoje, za izgubljenimi sanjami, za načrti, ki se ne bodo uresničili, za toplino družinske sreče, ki je ni več.

A ne žalujem za mnogimi drugimi dobrinami: ne objokujem tega, da sem zdrava, da še vidim, slišim, da me imajo nekateri še radi, da me marsikdo ceni, da sem še dragocena za svojega otroka, da še ogromno vem in znam in zmorem in lahko uporabljam svojo inteligenco, ustvarjalnost in ljubezen do vsega v sebi, kar ni odvisno od človeka, ki je odšel.

Žalovanje je zima, led, suša, ustavljena rast. A je obenem življenje iz korenin, oblika razvoja, priprava na novo. Naj traja, če smo tega potrebne, a naj tudi živi zavest, da se v koreninah življenje nadaljuje in da obračanja zemlje ni mogoče ustaviti. Vse v meni se obrača tja, kjer priteka toplina, in to je najmočnejša resnica, pa če jo lahko zdaj občutim ali ne.

Otrok bo lažje vse prebolel ob nas, če bo nam jasno, da je možno izbirati, kako žalujemo. otrok prehaja iz enega čustva v drugo in tudi same se tega lahko naučimo. Otrok zna biti bolan, pa se še vedno želi igrati. Tudi za nas odrasle ni ne naravno ne potrebno žalovati nad vsem in cel dan, v to nas silijo naša močno mentalna naravnanost, nenehno premlevanje in vračanaje v sterilne misli. Lahko pa se večkrat na dan premaknemo k virom svoje moči, negujemo vse, kar še živi, počastimo svoje dragoceno bitje z ljubeznijo in predanostjo. Ko je pretežko, se ustavimo, zadihamo, se razjočemo .. in iščemo naprej.

Drage žalostne mame, ena od najplemenitejših ženskih moči je sposobnost, da negujemo življenje tudi v obdobljih, ko našo dušo obiskuje smrt. Ne gre za to, da se obvladujemo in skrivamo in zatiramo žalost, ker je treba ali ker ne smemo biti v breme svojemu otroku.

Zmaja obupa lahko gledamo, a mu ne podležemo. Poskrbimo, da se pomiri in odide, ko prihrumi, ker se znamo in hočemo oprijeti življenja zase, za svoje lastno telo, za svojo dušo, ki je vredna naše predanosti.

Obdelujemo zamero, obdelujemo žalost, obdelujemo sovražnost, jezo in obup. Predajamo pa se ... vsak hip, ko to zmoremo ... svoji potrebi po ljubeči moči, povezanosti s svetom, ki nas lahko objame, in svojemu telesu, ki žilavo in hrepeneče išče pot za nas.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...