Pojdi na glavno vsebino

Ko je nevarno, utihni

Ko je nevarno, utihni

Žal smo izgubili pradavni živalski nagon, ki narekuje, kako preživeti v veliki nevarnosti.

Nekoč sem gledala film o podmornici, ki vozi med minami. Nikoli nisem pozabila občutka, ki je ostal v meni. Kapitan je ukazal popolno tišino. Potrebno je bilo slišati najmanjši šum, drseti skozi smrtno nevarnost in priti na varno nepoškodovani.

Tako je tudi v življenju. Ko je res nevarno (tudi v odnosih ...), je potrebno najprej utihniti. Molčati.

Opazovati in postati neslišni, nevidni, lahki.

Reši se, kdor zna to narediti, ko je nujno. Mi pa v paniki radi razsajamo in delamo zmedo, dvigamo prah in razglašamo svojo stisko. Opozarjamo nase in na svojo nemoč, ne vidimo, ne slišimo, izgubljamo zbranost in občutek za dane možnosti.

Danes so nevarnosti drugačne. Ni divjih živali, a plenilcev v človeški podobi ali v uradni preobleki ne manjka.

Modrost narekuje obvladano vedenje. Živali to vedo in nikoli ne izzivajo nevarnosti, kot to počnemo mi.

Umetnost varovanja sebe in svojih dragocenosti je nekaj, kar danes vidimo zelo redko. A lahko postane naš slog, ko se povežemo s pradavno modrostjo v sebi in ubogamo njen nasvet: ko je najbolj nevarno, postani majhen in skromen.


Oznake: osebni razvoj nevarnost modrost


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...