Kljub vsemu ... jasno nebo na dnu v meni
V teh časih, ko naraščajo negotovost, strah in jeza, se je bistveno še in še vračati v svoj namen in trdno obdržati smer.
V megli je potrebno gledati znamenja ob poti, črto ob cesti. Tako pridemo na cilj počasi, a varno.
Ostajajmo pritrjeni na vse, kar nam je bistveno. Preverjamo svoj pogled, svoje občutke, svoja dejanja.
DELAJMO NA SVOJIH NAČRTIH, ČEPRAV SO V ZASTOJU. Zastoj je priložnost, da jih prečistimo, izostrimo in poglobimo korenine, iz katerih bodo jutri rasli.
NEGUJEMO ODNOSE še bolj skrbno, natančno, izbirajmo in odločajmo kaj, kako, s kom, zakaj, kam. Živimo od odnosov in če je bistveno jesti zdravo, je enko bistveno, s čim se hranimo ob soljudeh. Lahko izbiramo, kaj vdihniti, kaj ne, kam se obrniti in nasloniti, od česa se umakniti in kaj utišati.
POGLABLJAJMO SE V MIR, v VERO VASE IN V DRUGE, KI SO ZAUPANJA VREDNI. Uporabimo tudi najmanjšo možnost, da nam bo lepše in lažje.
Jadrajmo kot dobri kapitani, ki ne zapuščajo svoje ladje, ko jih najbolj potrebuje.