Pojdi na glavno vsebino

Kdo je pripravljen za osebnostno rast in psihoterapijo?

Nekaj misli o tem, kdaj smo pripravljeni na pot prenove, ki bo zato uspešna.

Včasih kdo ustvari v nas čudovito razpoloženje (z dobro besedo, pohvalo, ljubečim pogledom ali dotikom, uslugo, ki nam veliko pomeni ...). Takrat dobimo občutek, da je to ustvaril on. Zdi se nam, da smo prejeli nekaj prelepega, kar nam običajno ni dosegljivo in kar lahko doseže samo ta posebni, čudoviti človek. Toda vprašajmo se: ali lahko kdo ustvari v nas občutke, ki jih nismo sposobni doživljati? Mislim, da ne. Drugi lahko le prebudi ali poveže občutke, ki jih mi sami ne znamo, a so razpoložljivi v našem psihofizičnem svetu. Njegova ljubeča navzočnost ima moč, da vzpostavi nevronski krogotok, po katerem lahko doživljamo veselje nad seboj, vero vase, zanos. Ljubeči drugi aktivira mrežo, po kateri tečejo komunikacije med centri našega telesa, predvsem živčnega sistema, ki oživljajo ljubezen do sebe. Prekinitve, s katerimi vzdržujemo zavračanje sebe, pred njim popustijo. Krasne občutke omogoča to, da mi začutimo svojo ljubezen. Če nam je navdušeno doživljenje sebe nedostopno, ko smo sami s seboj, in blagodejnega učinka ljudi, ki nas cenijo, ne znamo obnoviti sami, se lahko vprašamo: kaj dela drugi, da mu to uspe? Kako me gleda, čuti, doživlja? In še drugo vprašanje: kako pa se gledam in čutim, kadar se odklanjam? S čigavimi očmi se gledam, v čigavem telesu sem, ko se gledam z obsojanjem, poniževalno? V čigavem pogledu me je sebe sram ? Tako spoznamo, da se lahko gledamo na dva povsem nasprotna načina. Oba izvirata iz tega, da začutimo v sebi ljubeči ali boleči pogled nekoga drugega, in da v sebi to ponazorimo z lastnimi občutki. Spoznamo lahko, da je možno prestopati iz enega občutenja sebe v drugega. Zdaj se lahko vprašamo, s katerim pogledom sodelujemo, katerega vsak dan izbiramo in ponazarjamo v sebi, hote ali nehote. Lahko sklenemo, da se želimo gledati z očmi tistih, ki nas toplo cenijo, podpirajo in razumejo brez obsojanja, in da bo to vedno naš cilj. Lahko si zaželimo iz vsega srca, da bi v sebi nenehno ponazarjali ljubezen, s katero nas čutijo najbolj ljubeči ljudje, kar jih poznamo. Pravi razlog za psihoterapijo in samovzgojo je prav ta: odločitev, da hočemo sovražni pogled zamenjati z ljubečim, pa naj nas stane, kar hoče. Lahko pred seboj sklenemo, da smo se pripravljeni učiti ljubezni do sebe in vere vase, ker je to glavna stvar v življenju, ki jo želimo doseči. Morda smo doživeli samo enkrat in morda le za en sam hip, da je kdo v nas videl svetost našega bitja. A vemo, kaj pomeni, vemo, kako deluje. Vemo, da obstaja. Vse druge motivacije za osebnostno rast prej ali slej popustijo. Le iskanje čistega občutka, da smo sebi vir neskončne ljubezni, nikoli ne popusti, saj vre iz najgloblje resnice o smislu našega življenja.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...