Pojdi na glavno vsebino

Lepo je biti vedno na poti v cvetočo smer

Lepo je biti vedno na poti v cvetočo smer

Spremeniti smer enkrat je premalo. Vedno smo na poti. Šele tisto, kar izberem stokrat, je novo življenje.

Lepo je biti vedno na poti v cvetočo smer, a to pomeni, da jo izbiram nenehno.

Kolikokrat je treba kaj izbrati, da začne delovati novo v meni in okrog mene?

Če naredim prvič karkoli malo drugače, me sprememba smeri že takoj pripelje drugam kot običajno: znajdem se v drugačnih mislih, rečem nekaj drugega in doživim z drugačne občutke. Nastavljena je sprememba.

Namesto jeznega odziva izberem mirno trdnost. V obremenjenosti prepoznam potrebo po počitku in si ga dovolim z ljubeznijo in odločnostjo. Upočasnim hojo in poglobim zbranost. V veselju se zadržim malo dlje kot običajno.

V žalosti se odprem, globoko zadiham in se dvignem na noge.

Kar izberem enkrat, je začetek, zaris možnega. Pokaže mi, da lahko ravnam drugače in da je dobro. Je vabilo, naj nadaljujem, če si res želim v novo smer.

Potem se ponavljajoča nova izbira postopoma materializira in postaja realnost. Pogosto se znajdem drugje kot običajno, v drugačnem razpoloženju, v drugačnih odnosih, v drugačnih dogodkih. Lahko vztrajam, lahko pa se vračam na staro, vedno je možno oboje, ker smo bitja svobode.

Kar izberem stokrat in tisočkrat, je novo življenje.


Oznake: osebni razvoj vztrajnost spremembe


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...