Pojdi na glavno vsebino

Kdaj minejo občutki krivde do otrok?

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Kdaj minejo občutki krivde do otrok?

Občutek krivde se nikoli ne nanaša predvsem na preteklost. Težko srce imamo, kadar se v globini zavedamo, da zdaj, v tem trenutku otroku ne znamo dati čiste ljubezni.

Čista ljubezen ne pomeni, da nam je vse prav in nikoli ne povemo, da bi kaj potrebovali ali da nam je hudo za kaj, kar otrok stori. Čista ljubezen je to, da ne silim, ne manipuliram, ne zahtevam ničesar po svojih merilih. Da znam prisluhniti molče in s toplo odprtostjo za karkoli bo izraženo. Kadar opažam, da to zmorem in da lahko vedno slišim resnico na svoj račun in da mi je otrokov pogled na stvari spoštovanja vreden, sem v ljubezni in ne čutim krivde, pa naj sem tudi v preteklosti otroka zelo in pogosto prizadel (a). Lahko se iskreno opravičim za nazaj, lahko poravnam po svojih močeh in iščem pravično izmenjavo tu in zdaj. Vse bistveno za naše in otrokovo srce se dogaja zdaj.

Zato pot do mirne vesti, kot nekateri imenujejo občutek, da niso zadolženi, ni v premlevanju starih grehov, ampak v opažanju aktualnih, če že hočemo govoriti o grehih. Sicer pa je bolje, da govorimo o pomanjkanju ljubezni. Če vsemu, s čimer smo otroke prizadeli, rečemo premalo ljubezni, nam bo jasno, da je pot odprta za vse, kar lahko še naredimo. Ljubezen je vedno na poti, obenem pa ni skrušena in ponižana. Je pokončna in s polnim naročjem.

Kot pomladno drevo nad mostom naših srečanj.


Oznake: osebna rast starševstvo

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...