Pojdi na glavno vsebino

KAKO SE BRANIŠ, ko je drugi vihar?

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

KAKO SE BRANIŠ, ko je drugi vihar?

Vse živali so opremljene za samoobrambo. IN MI?

Žival ima nagon, da se lahko rešuje. Mi pa imamo samo vzgojo, izkušnje, kulturo. Žal naša kultura otroka ne nauči spoštljive in obenem nepopustljive samoobrambe. Kljub svojim letom večinoma ne obvladamo učinkovite obrambe. Obvarovati svoje ozemlje, svoj načrt, svoj dosežek, svoj občutek vrednosti ... kdo to zares zna?

Tako vidimo odrasle, ki klecnejo pod objestjo, se zmedejo pred nasilnežem in se umikajo, ko jih kdo očitno izigrava, ponižuje ali zlorablja. Poglejmo samo, kaj se dogaja v nas, ko kdo strelja na nas svoje neupravičene obtožbe, saj ve, da je prebujanje krivde sijajno orožje.

Ko drugi navali na nas z očitki, se najprej zmedemo in izgubimo ravnotežje.

Toda prvo dejanje naj bi bilo, da ostanemo na svojem mestu in ulovimo ravnovesje. Da začutimo globino korenin in le zanihamo v vetru, ki se je zagnal v veje.

V zmedi obramba ni možna. Le tavamo lahko. Tudi v tem, da zapustimo svoj prostor in nas premetava okrog kot list in meče kamorkoli ni možna nobena obramba. Samo polomimo se.

Obramba se začne TAKOJ ali pa se ne more začeti.

V soočenje z napadalnim človekom je potrebno stopati predhodno opremljeni in pripravljeni. V mehkem srečanju se je dobro odpreti in zajeti vse dobro in se nadihati bližine. V napovedani vojni je potrebno dvigniti svoj most, se zakopati v moč obzidja in v svojo jasnost o tem, za kaj res gre.

Včasih nas kdo iznenadi, takrat je težje biti kos zadevi takoj. A največkrat imamo opravka z dobro znanimi ljudmi, katerih slog je mešanica napadalnosti in mučeništva, vzvišenosti in očitanja, potvarjanja dejstev in zavajanja. Zelo pomembno za srečanje, ki se mu ne moremo izogniti, je točno vedeti, kaj je res in kaj želimo sporočiti in doseči , da je upoštevano. Šele s to jasnostjo lahko branimo svoje ozemlje.

Zato je pomembno pogosto VADITI tako komunikacijo, v kateri ni nobene žalitve, v kateri se ne razburimo in tudi ne bežimo. Važen je cilj in naša zavest, da ga nočemo izgubiti izpred oči, pa naj drugi obrača stvari kakorkoli. Bolj smo tu šibki, več vaje potrebujemo.

Morda ne bomo dosegli zase ničesar drugega kot to, da bo drugi opazil, da nas ni mogoče premakniti.

Že to je sijajen dokaz, da naša obramba deluje!

Objestneža ne prepričajo veliki nagovori in visoko doneče napovedi, kaj vse bomo, če … Ustavi ga le to, da močno zazna našo trdnost in jasnost. Ko opazi, da ne verjamemo sprenevedanju, podtikanju in postavitvi njegove prirejene resnice, smo na dobri poti, da nas bo obravnaval kot enakovrednega pogajalca in bomo lahko dosegli tisti minimum, ki omogoča dostojno sožitje.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...