Pojdi na glavno vsebino

Kako objemamo?

V naši kulturi se objemamo malo, površno, neobčuteno in zelo na hitro. Zato ostajamo vsi lačni topline in bližine, otroci pa še posebno, ker si z besedami še manj pomagajo kot mi.

Ko objemamo človeka, ki nam je drag, rabimo vsaj nekaj sekund, da sploh začutimo njegovo telo, potem pa moramo dojeti še sebe. V objemu se namreč občutenje sebe in drugega premeša in počasi uskladi. Cel organizem doživi vnos neštetih občutkov skozi čutila, zato se organsko stanje (od dihanja do kožnega odziva) spremeni in naravna na drugega. Izmenjava dotika je globoko dogajanje, ki ga ni mogoče izpeljati mimogrede. Doživljanje prebujenega občutenja se ne zgodi v hipu, saj mora zajeti telo in se povezati z možgani in šele na koncu preplavi tudi zavest. Zdaj lahko prepoznamo, kaj se dogaja med nama. Treba si je vzeti čas, se spustiti v občutenje, v dolg hip tihega odkrivanja. Če hočemo objemati televizijsko, vsevprek in na hitro, potem je potrebno odklopiti občutke in odigrati socialno vlogo sproščenega srečevanja. A od takega objemanja nima nihče nič takega, kar bi nas zbližalo in nahranilo naše telo. Pri otroku Če otroka vsak dan objemamo, ko čutimo, da mu je do tega, in toliko časa, kot čutimo, da si tega želi, ter se ob tem ne bojimo do dna čutiti svoje navezanosti nanj, bo otrok manj silil v naročje in bo manj zahteval našo fizično bližino, kot če se ga otepamo. Otroci nenehno silijo v naročje le v primeru, da ne dobijo pravega, dolgega, zbranega in do dna občutenega objema. Ko ga doživijo, navadno kmalu sami zlezejo iz naročja in se odpravijo igrat. Pomirjeni so in se lahko posvetijo vsemu, kar jih veseli. Otroku govoriti, da ga imamo radi, saj delamo zanj, obenem pa se otepati njegovega telesa, je za otroka dokaz, da obstajajo važnejša opravila kot izkazovanje ljubezni. Zanj je namreč ljubezen to, kar se dogaja zdaj, in mora jo dobiti vsak dan v polni meri. Ni mu dovolj vedeti, da jo ima, niso dovolj ustna zagotovila, mora jo čutiti s celim telesom. Celo miši ližejo mladiča dalj časa, če se je za kako uro izgubil, da ga dodatno pomirijo. Tudi naši otroci rabijo dodatne in intenzivne stike, ker jih je v današnjem življenju malo. Te stike pravzaprav rabimo tudi starši, da otroka čutimo in doživljamo srečo ob njem. Otrokovo nagajanje pogosto ni nič drugega kot reakcija na dejstvo, da niti minuto na dan ne dobi vse pozornosti, ki bi jo rad čutil. Zakaj bi sebi in njemu to odrekali? Če otrok ostaja ure in ure v vrtcu ali šoli, je zanj še posebno važno, da se pretrgani telesni stik s starši ne nadaljuje tudi doma. Ob pomanjkanju objema otrok lahko zboli, na duševni ravni pa izgubi zaupanje in se oddalji od svojih občutkov, ker so preboleči in ker zanje nihče nima posluha. To hudo razočaranje se lahko navzven izraža kot moteče vedenje, nesramnost in napadalnost ali pa kot potrta ubogljivost in prikupna manipulacija ... Pravzaprav oblika ni važna, važno je bistvo. Otrokovo telo se je odpovedalo iskreni, zaupni, intenzivni komunikaciji. Pet minut objema, v katerem podarimo otroku vse svoje telo, vso svojo pozornost in pozabimo na vse drugo, velja več kot celodnevno raztreseno in napeto ukvarjanje z otrokom in njegovimi dejavnostmi (katerih cilj je menda ta, da otrok doživi dovolj vzpodbud za svoj razvoj?!). Kot da otrok nima v sebi ogromnih razvojnih sil in kot da mora čakati, da odrasli nekaj naredijo z njegovo praznino ... Tudi z nami je tako Če opazujemo telesa odraslih v vsakdanjem življenju, ni težko opaziti, kako smo vsi napeti in ločeni drug od drugega, nestrpni in lačni bližine. Tisti, ki jih nihče ljubeče ne objema, so pogosto najbolj agresivni, destruktivni, grenki, sitni, surovi ... Tudi med pari pogosti ni nič bolje. Noben odnos v dvoje namreč ne živi od tega, kar nam drugi obeta za jutri. Tudi mi odrasli čustveno živimo od tega, kar prejemamo sproti, danes ... Kaj pomaga garati za hišo, v kateri bomo srečni, če tu in zdaj med nama ni trenutka sreče? Kaj pomaga ženi, da ji mož vse dni obeta krasno potovanje čez kak mesec, če tu in zdaj dneve in dneve ne dobi občutenega objema in občutka, da je ljubljena? Kaj pomaga možu, da žena nima časa prav v trenutku, ko je raznežen, odprt in ranjliv? Ali naj se počuti ljubljenega na kredit? Ali lahko danes živimo brez zraku, ker ga bomo dobili jutri? Ljubezen med nami živi v besedi ZDAJ.

Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...