Pojdi na glavno vsebino

KAJ ZARES ČUTIM?

Občutiti svoj dan nam pomaga, da hodimo proti cilju.

Navado imamo, da se sprašujemo, kaj naj naredimo ali zakaj se nam kaj dogaja ... in premlevamo. V resnici pa je temeljno vprašanje: “Kako se počutim zdaj?” Za to se gre vsak dan in za vsako uro dneva. Zakaj? Ker samo občutek pove, kaj se tisti hip dogaja v naši osebni realnosti. Šele ko vem, kaj čutim, lahko odločim, kaj s tem. Lahko počakam, da mi postane jasno, in še naprej opazujem. Ne ukvarjam se z jezo ali obupom, ukvarjam se s pozornim, predanim opazovanjem lastnega občutenja in čakam, da se pogled zbistri. Lahko traja dolgo, a nekega dne postane občutek pregleden, jasen in zato popolnoma zanesljiv. Svoje spoznanje lahko zdaj uporabim in se nanj naslonim z vso močjo ter storim korak, za katerega točno vem, zakaj je pravi in kam pelje. Do gotovosti v ravnanju ne pridemo s tuhtanjem, neskončnimi debatami, s kopičenjem znanja iz knjig in zapiskov. To je samo za zraven. Življenjsko gotovost nam daje samo občutek • ki zajame celo telo • ki se poveže z zavestjo in umom • ki nam podari besede, da ga izpovemo pred seboj • ki se dvigne s prosojnega dna naše žive izkušnje izpod vsega, kar se dogaja Občutek ni minljivi in naključni vtis, ena od milijard vsakodnevnih zaznav. Občutiti sebe je stanje duha, ki se ponuja vsako minuto in tega se lahko postopoma naučimo. Površni vtisi se potem ločijo od globljih občutkov tako, kot se olje loči od vode, če ustavimo mešanje. Če se saj enkrat na dan ustavimo v občuteni sebe, začne naše življenje dobivati smer. Kako to gre? Naj dam primer, ki je zelo pogost v našem življenju. Hodimo po cesti in si dovolimo do dna občutiti, kako nam je danes zelo težko. Občutenje sebe nam govori, da nam je hudo, ker nam ljudje, ki jih ljubimo, ne sledijo na naši poti. Ne vemo, zakaj, ne vemo, če je to popolnoma res, ne vemo, kaj bo juti. Toda obenem jasno čutimo svoje noge, ki s težavo in obenem s trdno vero hočejo živeti in iti naprej. Srce v prsih ljubi svoj cilj, telo ga čuti, um ga sprejema in utemeljuje, vest mu ostaja zvesta. V tem globokem občutenju, pa čeprav s solznimi očmi, ne čutimo nobenega dvoma vase, nobenega obžalovanja, da to delamo, nobene želje, da bi zapustili svojo pot. Samo v resničnem občutku je mogoče dvigniti svojo življenjsko moč in poenotiti svojo osebnost. Zaupajmo srečevanju občutkov. Vse bodo naredili za nas. Mimo naše zavesti, a v povezanosti s skrivnostnim bogastvom vsakdanjega življenja nas bodo usmerjali, da bomo srečali, kar nam pomaga do cilja.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...