Pojdi na glavno vsebino

Kaj to pomeni?

Kaj to pomeni?

Večkrat sem opazila, da ljudje pripovedujemo svoje stiske ali izkušnje različnim prijateljem, a vedno na isti način. Kot da smo že vse razumeli in da hočemo samo pritrjevanje.

Naš sogovornik je enkratna osebnost, človek s svojimi posebnostmi, izkušnjami, notranjim svetom... Kadar z njim uporabljamo stavke, ki smo jih že s kom drugim, pomeni, da nismo v pristnem stiku z njim. Če bi ga med pogovorom doživljali, bi se odzivali na njegovo drugačnost, na vse, kar (prav on in samo on) posebnega doživlja ob nas. In bi nas zanimalo, kaj ON vidi v zadevi.

Pogled drugega na to, kar se mi dogaja, je lahko zame čista novost. Lepo je doživet nov vidik! Pa vsi iščemo predvsem potrditve in sprejemanje..V resnici obstaja še veliko drugih možnosti. Celo ljudje, ki nas sploh ne razumejo, nam lahko veliko dajo, ko je potrebno odkriti nov zorni kot.

V drži odprtosti bi prejemali izvirne odzive. Vsak človek bi nam dal kaj svojega in bi v nas obudil drugačna vprašanja. Pogovori, v katerih zavrtimo svojo zgodbo kot staro ploščo, nas ne morejo povezati z notranjim svetom drugega in ustvarjajo odtujenost.

Občutiti drugačnost našega bližnjega nam  odpira srce in nam prezrači zavest, dopušča nove uvide in nas vodi po neslutenih poteh. 

V nas diha novo in nerazkrito, ki se ne more razodeti v ponavljanju. Prisluhnimo sebi. Bodimo v besedah enkratni z vsakim enkratnim človekom. Drugi ni kdorkoli, ki naj sprejme od nas cenene obnove doživetega. Razgovor je nevidno dogajanje, v katerem delujejo mogočne sile, ki pomagajo najti smer vsem, ki se ga udeležujejo, pa naj bodo tudi zelo različni. 

Drugi je lahko vir neslutenih dragocenosti. Več drugaćnih pogledov in odzivov na svojo zgodbo bomo slišali, širši bo naš pogled in več bo poti, ki nakazujejo izhod.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...