Pojdi na glavno vsebino

Izpeljati, kar smo začeli

Ovire niso razlog, da odnehamo. So vabilo, da potrdimo svojo odločitev in se spomnimo, zakaj smo sploh stopili na pot.

Ko se odločimo za pomembne načrte, ki naj dvignejo kakovost našega življenja (terapija, sklop delavnic, telesne aktivnosti, ustvarjalne pobude, zdravljenje, novi koraki v odnosih ...), je dobro, da se ne sprašujemo več, ali bi nadaljevali ali ne. Potrebno je izpeljati načrt, da lahko to postane izkušnja.

Preverjena izkušnja je vedno dosežek in zaklad za jutri, PA NAJ SE IZTEČE KAKORKOLI. Bistveno je, da se izteče in s tem omogoči nova, verodostojna spoznanja. Samo tako postajamo izkušeni.

Dobro je, da se v dvomih in oklevanju vprašamo, zakaj nam je bilo ob odločanju jasno, da si tega želimo in da je to resnična potreba. Kaj smo čutili ob odločitvi?

Zato res ni važno,

da sem slabe volje,

da me je strah,

da me težijo stroški,

da čutim jezo in sovražnost,

da me najbližji ne podpirajo,

da se vse zatika,

da mi gre na jok od nemoči,

da bi najraje ostala doma, ker je slabo vreme

da .............

Važno je, da tudi danes opravim svoje srčno izbrano delo, izpeljem svoj današnji korak.

Trenutni občutki niso vedno zavezniki naše odločnosti in trdnosti. Lahko se porajajo iz starih navad, odporov in želje po begu. Lahko jih upoštevamo, lahko jih pomirimo, ni pa jim treba vedno slediti.

Niso vodniki, so le obveščevalci notranega stanja ... prav tistega, ki ga želimo spremeniti, in se vsiljuje kot naša edina možnost. Tresoča kolena, mrak v očeh, naboj v prsih, ostrina v gibih in težka glava so oblaki, za njimi pa vsak dan sije enako veličastno in neizmerno nebo.

Naj naših dejanj ne vodi teža neugodnega vremena, ampak razsvetljena jasnost pogleda od zgoraj.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...