Iz solidarnosti v močvirje?

Skupaj graditi hišo, ki jo je pokosilo neurje, skupaj organizirati pomoč po opustošenju … je solidarnost z drugim v nesreči. To nas poveže in plemeniti. A včasih kdo pričakuje, da bomo z njim delili razočaranje, jezo, obsojanje.

Morda se počuti star, oviran in brez načrtov in pričakuje (kot izraz lojalnosti), da bomo zatajevali svoje veselje do življenja in vitalnost. Želi, da ugašamo in se grenimo skupaj, ne zanima ga, da skupaj uživamo življenje, kolikor je še možno.

Prisluhniti žalosti je prav, dokler oseba ne zahteva sodelovanja z lastnimi izbirami hiranja.

Znamo opaziti, kdaj tonemo v močvirje, ki ga je drugi že neštetokrat izbral?

Znamo spoštovati njegovo smer, a obenem poskrbeti zase?

Zapis v celoti bo na voljo v letni knjigi 2025 iz zbirke Vera vase vsak dan.