Pojdi na glavno vsebino

Iskati samozavest

Spoštovanje sebe in samozavest: vse se začne pri občutkih.

Samospoštovanje najprej pomeni, da me zanima, kaj se mi dogaja. Ali nam ni hudo, če nam kdo reče, da ga nič ne zanima, kaj čutimo? V nas nenehno potekajo občutki. Če ignoriramo svoje telo in mu sporočamo, da nas nič ne zanima, kaj čuti, ker imamo važnejše opravke, potem smo zelo daleč od samospoštovanja in zato tudi od samozavesti. Samospoštovanje pomeni, da se počutimo na varnem v sebi, vedno vredni svojega ljubečega pogleda. Ne pomeni, da smo srečni, mirni in zadovoljni. Lahko smo potrti, neuspešni, jezni, a ostaja občutek, da se upoštevamo, da si dajemo pravico čutiti, kar čutimo, da si želimo biti ob strani in podpirati svoje življenje, ki išče pot iz stiske. Ne preganjamo sebe, ne mislimo, kako priti čim prej na cilj, ne skrbimo, kaj še vse je potrebno, da bomo končno mirni in srečni. Ostajamo v zvestobi in se ne zapuščamo, pozorni na občutke, pripravljeni razumeti karkoli, odprti za resnico. Čim se obrnemo k sebi, se počutimo bolje, ker nismo več ločeni od sebe, zapuščeni od samih sebe. Ta bližina s seboj je najgloblji pomen samospoštovanja. Prvi korak do samozavesti zato ne zahteva napora, ampak samo premik k sebi, tih obrat pozornosti, ki kot droben metulj sede na našo ramo in nam daje občutek, da se nas je dotaknil nekdo, ki je tu z nami. Kaj je spoštovanje drugega kot to, da me kdo pogleda pozorno, me upošteva in me posluša, ker mu je važno, kar čutim? Poslušajmo svoje občutke in samozavest bo odgnala. Kot se dvigne bilka, na kateri je ležal kamen, in zeleno zadiha, tako se dvigne naša samozavest, ko odvalimo s sebe svojo brezbrižnost do lastnih občutkov. Morda se bo pokazala bolečina, morda celo huda žalost ali bes, a jasno bo, kaj se nam dogaja. Šele ko se premaknemo iz mrtvila, iz mračne otopelosti v odnosu do svojih občutkov, se strupena megla dvigne. Tedaj dojamemo, kaj lahko naredimo zase. Občutkov ne zanima, kaj si mislijo in pričakujejo drugi, zanima jih samo to, kar v resnico čutimo in želimo mi. So najbolj nepodkupljiv in pošten del nas. Vračajo nas v svobodo in čistost. Ko se nehamo dušiti pod skalo ki smo jo zavalili na svoje občutke, se predrami samospoštovanje in nas potegne v življenje z novo, pristno, osvobojeno močjo.

Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...