Pojdi na glavno vsebino

Išči svojo oazo

Išči svojo oazo

Letos napovedujejo hude vremenske razmere. To je dobra priložnost, da gradimo sposobnost umika na varno in ustvarjalne samoobrambe.

Vreme je tako objektivna zunanje dogajanje kot notranji proces. Opažam, da je letošnje poletje za večino posebno naporno.

Marsikaj nas lahko rani, prestraši, porine v obup. Potres, vihar, požar, orkan vode in neurja, ki nas vrže iz sna - vse, kar onemogoča, da bi se naslanjali na ustaljeno varnost. V prenesenem pomenu so to odnosi, v katere smo verjeli, in se razdrejo boleče travmatično. Nepričakovani napadi na naše imetje, dobro ime, čast. Zdravstvene težave, na katere sploh nismo računali. Težki dogodki, ki ranijo naše najbližje. Srečanje s hudobijo, maščevalnostjo, zavistjo. Prijatelj, ki ti obrne hrbet. Izdajstvo v važnem odnosu. Izguba iluzije o odprti poti v sanje tik pred ciljem. Kaj še ...?

Vsemu temu smo lahko kos. Obenem vsega tega ne moremo preprečiti, ker je vezano na svobodo drugih, na našo lastno kratkovidnost, na usodo, ki je ne obvladujemo.

Varno življenje se začne, ko znamo iti globoko pod površino, globoko pod porušene zgradbe in razsute ceste. Zdrsnemo pod površino in potujemo navzdol, tja, kjer lahko začutimo smer potresa in se umaknemo drugam. Treba se je duhovno izseliti iz kritičnega področja na varno. Začutiti svojo oazo in zadihati v njej in od tam delovati. Braniti, kar je v nas zimzeleno, odbiti malodušje, srečati svoje neuničljivo veselje, se povezati s svojo otroško živostjo in nepopustljivo vitalnostjo. Skratka, iz ubijajoče puščave, v kateri divjajo nevihte, se umaknemo v oazo.

Oaza se najprej prikaže v nas, potem pa se izrazi tudi navzven. Za vedno je naša, ko enkrat odkrijemo, kako do nje. Pot do nje je včasih zelo zahtevna, a v kritičnem trenutku bo rešila naše veselje do življenja.

Kako zaživeti v oazi? Z vsakodnevno pozorno nego naše sposobnosti ne le preživetja, ampak tudi preraščanja in zmagovanja. Lahko preživimo in postanemo le »preživeli«. A lahko dosežemo veliko več. Z živim odzivanjem pa ostajamo živi, novi in ustvarjalni tudi v najzahtevnejših okoliščinah. In v nas nastaja oaza.

Sposobnosti, ki jih potrebujemo, je mogoče postopoma graditi. Mogoče je končno ustvariti v sebi oazo miru in obilja, v katero se lahko zatečemo vsakokrat, ko je potrebno. In v kateri se ne zapremo, ampak znamo ostajati povezani z oazami vseh, ki jo tudi imajo. A v to je potrebno vložiti iskanje in delo. Oaza rabi vodne vire, torej bogato čustvovanje, pretakanje, globino, iz katere vre navdih za prave izvire. Izvir je potrebno najti, izkopati in ohranjati. Ne nastane čez noč, a ko je ustvarjena, ostane za vedno naša.

Tu je možno dihati svežino in obilje zelenja, sadov in otroških glasov okrog nas. Srečevati svojo radoživo naravo, svoj nasmeh, ki smo ga prinesli na svet, svojo sposobnost, da bosi tekamo po travi in se veselimo, da smo živi. In iščemo koga, ki bi se veselil in igral z nami ... kot otroci, ki jih žalost ne ustavi, če le najdejo koga, ki je pripravljen na ljubezen in veselje.

Iščite svojo oazo, vredno je. Še več: nujna je.


Oznake: osebna rast težave

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...