Pojdi na glavno vsebino

Hvala za tvoje delo in predanost

Hvala za tvoje delo in predanost

Pogosto kaj dosežemo z dolgotrajnim in zahtevnim delom in odpovedovanjem. Potem pa si ne privoščimo sreče ob pogledu na svoje delo.

Srečam človeka pred hiško, ki so jo komaj obnovili. Lepa je, vloženo delo je občudovanja vredno. Ni delal iz pohlepa, da bi se postavljal, delal je zato, ker si je želel lep dom. Gledam jo in on vzdihne: «Koliko smo se mučili. Ne vem, če je bilo vredno, pa še kredit v naslednjih letih …«

Pomislim: ja, tako mi grdo delamo s sabo. Najprej si nekaj iz srca zaželimo (nismo se odločili kar tako, ne?), potem damo vse od sebe in se odpovedujemo marsičemu … nazadnje pa si ne damo priznanja in ne uživamo tega, kar smo speljali. Prav od tega smo najbolj utrujeni: od pomanjkanja zadoščenja. Kajti čutiti veselje nad seboj je za otroka naravno, za odraslega pa je izbira in odločitev. Da, hočem se veseliti svojih del. Zakaj pa delam, če ne za občutenje polnosti? Samo zato, da bo narejeno? Za koga?

Zato temu dragemu človeku predlagam drugačen nagovor sebe.

»Nekoč sem si zaželel to hišo. Sanjal sem, da bi mi uspelo. Strah me je bilo, da ne bo šlo. A zaupal sem, delal, preraščal malodušje in obremenjenost, se tiho veselil svojega cilja. Zdaj sem tu in vsak dan želim počastiti, kar je nastalo kot sad moje predanosti. Ni še vse končano, ker nikoli stvari niso končane, a kar je, je zelo veliko in dovolj, da to praznujem. Vsak dan se želim ustaviti kako minuto pred to hišo in jo pogledati z ljubeznijo. Videti vse vloženo. Dojeti, kaj lahko delim z drugimi lepega zdaj, ko jo imam. To je moj prostorček na svetu, naj ga neguje in varuje moja ljubezen …«

Ne gre le za hišo. Lahko je to stanovanje, lahko vrtiček, lahko nova ali preurejena soba, lahko napisana knjiga, izpeljan načrt, preraščena osebna stiska z novimi možnostmi, prva plača ali nagrada, konec zahtevnega zdravljenja ali hujšanja ali česarkoli …

Vse, kar delamo, naj bo počaščeno, da ne bo zaman. Kar ni ljubljeno, ne rodi. Ne odložimo svojih del kot predmeta, ki ni potreben odnosa in bližine.

Vse je živo in vse nas lahko ovira, če je zavrženo, ali nam pomaga, če je ljubljeno.

Pa še nekaj več se dogaja, če ljubeče doživljamo svoje dosežke, nekaj velikega in lepega. A o tem v naslednjem članku.


Oznake: osebna rast samospoštovanja

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...