Pojdi na glavno vsebino

Govor nepopolne ženske

Če drugim dopuščamo njihovo nepopolnost, bodo tudi drugi lahko dopuščali našo. Če dosežemo, da drugi spoštujejo naše meje, bomo tudi mi lahko njihove.

Vi si želite vsestranskega razumevanja, želite si srčno dobro, velikodušno in razpoložljivo in zanesljivo žensko, na katero je mogoče vedno računati. Ona vedno zna ljubiti in dati. Toda jaz zelo pogosto nisem taka. Dajanje v meni ima svojo mero, pa če to hočem ali ne. Pogosto si želim odkloniti vaše prošnje in če vam ustrežem, vse v meni pobesni. Ali lahko sprejmete, da vam rečem ne? Da ne zmorem dobrote, ki jo pričakujete? Ali se lahko zadovoljite samo s tem, kar sem pripravljena dati? Lahko vzdržite mojo nepopolnost in ohranite ljubezen do mene? Ali pa je pogoj ta, da sem čudovita, angelska in neizmerno dobra? V imenu česa lahko to storite zame? V imenu česa lahko odložite svoje razočaranje, ko vam odrečem, kar bi vam tako dobro delo? Preprosto: v imenu tega, česar ste najbolj potrebni tudi sami. Pogoste mi ne znate, ne morete dati, kar si zelo želim. Če me sprejmete, bom tudi jaz lahko sprejela vas vsakokrat, ko niste angelski. Lahko bom počakala, ko boste egoistični in odbijajoči. Lahko bom razumela, da ne morete. Lahko bom prenesla, da nočete. Lahko bom šla proč in poiskala drugje, kar rabim, ter vam pustila čas, da spet najdete svojo željo, da bi bili prijazni, odprti in velikodušni. Lahko vam dopuščam, da ste kar, ste, lahko zadržim svoje obsodbe, vse ostre besede in vso zamero. Ker bom dobila nazaj vašo potrpežljivost, ker mi boste tudi vi odpuščali in ker boste počakali, da bom spet lahko kaj dala. Ko boste potrebni dobre besede, jo boste našli v meni, če ste jo kdaj položili vame, ko sem bila hladna in prazna. Zakon izmenjave velja tudi za naju, ki se ljubiva. Ne bom te napadla, ko boš naježen in krivičen. Opazovala te bom z ljubeznijo, ker se bo v meni oglasil tvoj dobri glas, ki se je že tolikokrat dotaknil moje trdosrčnosti. Ne boš me napadel. Prehitel te bo spomin na to, kako lepo je bilo, ko sem te znala v tvoji osornosti počakati in ljubiti. Pobožal boš moje ostrine in mi vrnil, kar te je že tolikokrat potolažilo. Tako se sklene krog ljubezni, če pustimo, da v njem kroži pravica do nepopolnosti, sovražnosti, jeze in egoizma: moja, tvoja, naša in njihova. Tako skupaj varujemo resnico o človeku in jo gledamo, kako je nebogljena. Okrog nje pa gorijo sveti ognji vsega, kar vsak hip iskreno zmoremo.

Oznake: vaje


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...