Dva svetova in most med njima

Prelepa doživetja imajo veliko moč, obenem pa so zelo ranljiva. Lahko zastanemo v občutku izgubljene sreče, ki se je prikazala samo za hip in takoj izginila. Potem zbežimo nazaj v svoj svet brez obzorja, kjer vse teče po starem in je pač treba stisniti zobe, pa gre. Novo in staro nimata nič skupnega, tako se zdi. Na to navidezno ločenost lahko gledamo tudi zelo drugače.

Čudovito izkušnjo lahko uporabimo za življenje, kot je. V svojo vrnitev v vsakdanjost prinesemo nova orodja.

Kar je bilo prej brezizhodno, se pokaže kot neobdelana njiva.

Kar je bilo težko in mučno in obvezno, se pokaže kot breme, ki ga je možno kdaj odložiti, s kom deliti, prerazporediti težo tako, da je pot lažja.

Kar je bilo lepo, postane zaklad, ki ga zdaj obiskujemo še in še, množimo in delimo.

Zapis v celoti bo na voljo v letni knjigi 2024 iz zbirke Vera vase vsak dan.