Pojdi na glavno vsebino

Dragi človek, nate v marsičem ne računam

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Dragi človek, nate v marsičem ne računam

Vsak od nas ima koga, ki mu je pri srcu, a na katerega pogosto ni mogoče računati. Kako naprej?

Drage osebe (starši, bratje in sestre, sorodniki, prijatelji, sodelavci, partnerji …) pogosto niso take, da bi lahko računali na zanesljivo podporo, toplino in razumevanje. A obenem jih ne želimo izgubiti, porušiti mostov, prerezati vezi. Iščemo način, da bi ostali v stiku in toplini, toda to je velik projekt, za katerega je potrebna neusmiljena analiza stanja, če naj bo uspešen.

V idealnem svetu je kdo, ki nas ima rad, nenehno fizično ali vsaj čustveno dosegljiv. Če potem še trdi, kako nas ima rad in kako zelo smo mu pomembni (morda celo najpomembnejši …), bi se zdela pričakovanja utemeljena. Kaj ni ljubezen prav to, da je kdo vedno ob meni in vem, da me bo vedno znal začutiti in me ne bo pozabljal, ranil, zapuščal?

V resnici smo ljudje zelo nepopolna bitja in vsak ima svojo mero tega, kar res lahko daje, ponudi in potem vzdrži. Vsak rad misli, kaj vse daje, a kaj je res? Koliko nas res zmore čutiti?

Kako ovrednotiti, kar dobimo, kako ne ostajati v iluzijah in kako najti pot za vse, kar ne dobimo pomembnega v vsakdanjih odnosih z najbližjimi?

(razširjen in poglobljen članek o tej temi bo objavljen v brošuri, ki izide predvidoma januarja)


Oznake: osebna rast zaupanje

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...